Jedro

Situacijo v primeru, da se je v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremenil lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena ZSVarPre. Določeno je, da pristojni organ lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Pristojni organ odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek. Glede vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči pa je v prvem odstavku 48. člena ZSVarPre določeno, da glede denarne socialne pomoči, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe Centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. člena in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena obstaja dolžnost vrnitve v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 2. 2018, št. ... z dne 27. 2. 2018, št. ... z dne 22. 2. 2018 in št. ... z dne 26. 2. 2018 ter odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 28. 11. 2017, št. ... z dne 1. 12. 2017, št. ... z dne 6. 12. 2017 in št. ... z dne 13. 12. 2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. Opisuje težko socialno stanje ter pojasnjuje da čaka na odločitev sodišča v zvezi z invalidsko upokojitvijo. Upa tudi, da ji zahtevanega zneska ne bo potrebno vrniti. Glede tega se tudi že dogovarja z delavko Centra za socialno delo, da bi prišlo do odpisa dolga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju; ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 27. 2. 2018, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 1. 12. 2017. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ odpravil odločbo CSD št. ... z dne 28. 4. 2016 ter odločil, da je tožnica v času od 1. 5. 2016 do 31. 10. 2016 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 147,96 EUR in da je neupravičeno prejete zneske za obdobje od 1. 5. 2016 do 31. 10. 2016 dolžna vrniti toženi stranki. Z drugostopenjsko odločbo z dne 26. 2. 2018 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 28. 11. 2017 je bila odpravljena odločba z dne 5. 4. 2016, tožnici pa priznana pravica do denarne socialne pomoči v višini 147,96 EUR mesečno za čas od 1. 4. 2016 do 30. 4. 2016. Naloženo ji je bilo, da neupravičeno prejeta sredstva v obdobju od 1. 4. 2016 do 30. 4. 2016 vrne toženi stranki. S prvostopenjsko odločbo z dne 13. 12. 2017, ki je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo z dne 26. 2. 2018 je bila odpravljena odločba z dne 25. 1. 2017, tožnici pa za čas od 1. 2. 2017 do 31. 5. 2017 priznana pravica do denarne socialne pomoči v višini 70,84 EUR. Obenem ji je bilo naloženo, da preveč izplačane zneske denarne socialne pomoči za obdobje od meseca februarja 2017 do meseca maja 2017 vrne toženi stranki. S prvostopenjsko odločbo z dne 6. 12. 2017, ki je bila potrjena z drugostopenjsko odločbo z dne 22. 2. 2018 pa je bila odpravljena prvostopenjska odločba z dne 7. 11. 2016 ter tožnici za čas od 1. 11. 2016 do 30. 11. 2016 priznana pravica do denarne socialne pomoči v višini 152,76 EUR mesečno. Naloženo ji je bilo tudi vračilo neupravičenega zneska za november 2016. 6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnici z odločbami z dne 28. 4. 2016, 5. 4. 2016, 25. 1. 2017 in 7. 11. 2016 že priznana pravica do denarne socialne pomoči za določena obdobja. Tožnici pa je bila nato z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 18. 4. 2017 priznana pravica do delnega nadomestila v znesku 221,72 EUR na mesec od 1. 1. 2016 dalje. Delno nadomestilo v skupni višini 3.753,92 EUR in pa letni dodatek v višini 190,00 EUR je bil tožnici nakazan 22. 5. 2017, kar med strankama tudi ni sporno. Tožnica je torej prejela skupen znesek nakazil za nazaj, torej za obdobja v katerih je že imela priznano pravico do denarne socialne pomoči. 7. Situacijo v primeru, da se je v času od vložitve vloge do poteka obdobja, za katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena, spremenil lastni dohodek upravičenca oziroma družine, ureja določba 46. člena Zakona o socialno-varstvenih prejemkih2 (v nadaljevanju: ZSVarPre). Določeno je, da pristojni organ lahko v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja trajne denarne socialne pomoči, po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči tudi, če upravičenec po izdaji odločbe prejme lastni dohodek za isto obdobje, kot mu je bila denarna socialna pomoč dodeljena. Pristojni organ odpravi ali razveljavi odločbo, s katero je bila denarna socialna pomoč dodeljena in o upravičenosti do denarne socialne pomoči za to obdobje odloči z novo odločbo. V tem primeru se šteje, da ima upravičenec lastni dohodek v višini sorazmernega dela dohodka, ki ga je prejel v tem obdobju, glede na število mesecev, za katere je prejel dohodek. Glede vračila neupravičeno prejete denarne socialne pomoči pa je v prvem odstavku 48. člena ZSVarPre določeno, da glede denarne socialne pomoči, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe Centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 45. člena in 46. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena ali razveljavljena obstaja dolžnost vrnitve v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve.

8. Glede na to, da je tožnica za obdobje, za katero ji je bila že priznana denarna socialna pomoč prejela delno nadomestilo in pa letni dodatek v višini, kot je bilo že pojasnjeno, je v tem primeru tožena stranka pravilno postopala po prej citiranih določbah ter svoje prejšnje odločbe odpravila in ponovno odločila o novem znesku denarne socialne pomoči, do katerih je upravičena tožnica. Novi zneski so razvidni iz spornih odločb tožene stranke. Glede na že izplačane zneske in pa na novo priznane zneske je prišlo do preplačila, katerega je tožnica dolžna vrniti toženi stranki. Na enako stališče se je pritožbeno sodišče že postavilo v drugi zadevi.3

9. Za samo odločitev v sporni zadevi niso odločilne socialne razmere, kot jih v pritožbi opisuje tožnica. Vprašanje odpisa pa je v pristojnosti tožene stranke oziroma njenih organov, kamor se je tožnica glede na pritožbene navedbe tudi že obrnila.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Glej Psp 152/2018 z dne 17. 5. 2018.