Jedro

Kdaj je prvotoženec izvedel za objavo Odloka o javnem dobru spornih nepremičnin za odločanje v tej zadevi ni pomembno, temveč, kdaj bi lahko izvedel, to pa je od objave v uradnem glasilu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog prvotožene stranke za obnovo postopka.

Zoper tak sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje prvotoženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagano obnovo in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek stroškovno zavrne.

V pritožbi toženec navaja, da je za odlok izvedel šele 6.5.2014 ob preverjanju stanja v zemljiški knjigi in je bil predlog vložen v okviru pet letnega roka, saj ni nobenega dokaza, da je bil z odlokom seznanjen po njegovem sprejemu 21.11.2013. Gre za grajeno javno dobro in tožeča stranka nima pravice zahtevati plačila uporabnine.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Stanka sme predlagati obnovo postopka, če izve za nova dejstva in dokaze, na podlagi katerih bi bila za njo izdana ugodnejša sodba, če bi bila ta dejstva in dokazi porabljeni v prejšnjem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, da začne rok za vložitev obnove postopka teči od vročitve drugostopenjske sodbe in je zaradi tega subjektivni rok začel teči od tega datuma (4.1.2014), predlog pa je bil vložen 14.5.2014, to je po preteku 30-dnevnega roka za vložitev obnove, tako, da je prepozen. Kdaj je prvotoženec izvedel za objavo Odloka o javnem dobru spornih nepremičnin za odločanje v tej zadevi ni pomembno, temveč, kdaj bi lahko izvedel, to pa je od objave v uradnem glasilu. Odlok tudi nima učinkov za nazaj in tudi iz teh razlogov zoper prvotoženca ne bi mogla biti izdana ugodnejša sodba. Sicer pa v konkretnem primeru sploh ne gre za nov dokaz, saj je prvotoženec ves čas postopka zatrjeval, da gre za javno dobro, tako v pritožbi zoper sodbo, kakor vloženi ustni pritožbi in tako sploh ne gre za nova dejstva in dokaze.

Glede na navedeno je bilo pritožbo prvotoženca zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365, točka 2 ZPP).

Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega sama trpeti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.