Jedro

Organ je pravilno ugotovil, da je bilo o prošnji tožnice za BPP z opisano vsebino že pravnomočno odločeno, zato je njeno prošnjo pravilno zavrgel.

Izrek

I. Tožba drugotožeče stranke A. se zavrže. II. Tožba prvotožeče stranke B. B. se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju (organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom zavrglo prošnjo prvotožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, v stečajnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodi po opr. št. St. ...

2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je prvotožnica vložila prošnjo za BPP za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 12. 9. 2023. Organ za BPP je z vpogledom v evidenco izdanih odločbo ugotovil, da je bilo prvotožnici za isto zadevo ter v isti obliki že odločeno z odločbo, št. Bpp 360/2023 z dne 5. 5. 2023, s katero ji je bila dodeljena BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, v stečajnem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodi pod opr. št. St ... Za nudenje BPP je bila določena odvetnica C. C. Organ je zato, upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), njeno prošnjo zavrgel. 3. Tožnica, ki vlaga tožbo tudi kot pravna zastopnica pravnega subjekta A., je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo in predlagala njegovo odpravo. Je bivša lekarnarica in brezdomka. Meni, da ji je nedopustno omejena pravica do pritožbe in do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, izhajajoč iz načela zakonitosti (2. člen Ustave) ter načela enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Posledično ji je nedopustno omejena pravica do zdravstvene in socialne varnosti, do zasebne lastnine in do povračila naklepno povzročene velike materialne in nematerialne škode s strani toženke po 26. členu Ustave. Ker ji je pravica do pravnega sredstva nedopustno omejena, je upnica Republike Slovenije, saj je žrtev ekonomskega in čustvenega nasilja z elementi zanemarjanja državnih organov in nosilcev državnega zaupanja, kar naj bi organ za BPP bil. Sklep je izdan tudi v nasprotju s 31. členom ZBPP ter 7., 8. in 9. členom ZUP. Toženka je o isti zadevi res že odločila z odločbo, št. Bpp 360/2023 z dne 5. 5. 2023, vendar šele potem, ko je tožnica uspela v upravnem sporu zoper odločbo, št. Bpp 135/2023 z dne 21. 2. 2023, in prepozno. Kot se spominja, je sama vložila pritožbo in pričela s prijavljenim protestom pred institucijami RS. V zadevi je prejela tudi dopolnitev odločbe, tudi prepozne in nedopustne, saj je bil že objavljen oklic za pričetek prisilnega osebnega in poslovnega stečaja. Kot pravno osebo A. jo toženka od začetka postavlja v brezizhodni položaj ''molka organa'' in naklepno vzpostavlja fikcijo negativne odločbe.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče je tožnico, glede na opredelitev tožeče stranke v tožbi, z dopisom, I U 1518/2023 z dne 5. 12. 2023, pozvalo, da se v roku 5 dni izjavi glede ugotovitve sodišča, da je bil pravni subjekt A. izbrisan iz poslovnega registra z dnem 22. 6. 2023, kar pomeni, da ne more nastopati kot pravdna stranka oziroma kot stranka v upravnem sporu in kar je razlog za zavrženje tožbe v tem delu.

6. Tožnica je v odgovoru navedla, da je upnica Republike Slovenije zaradi materialnega in čustvenega nasilja državnih organov in nosilcev državnega zaupanja, med drugim sodišč. Kršene so ji ustavne pravice (2.,22. in 25. člen Ustave RS). Iz aktov sodišča je razvidno, da je bila (kot pravni subjekt - op. sod.) izbrisana že z dnem 7. 4. 2023 in ne šele z dnem 22. 6. 2023. S tem v zvezi pripravlja pritožbo na Evropsko komisijo. Organ za BPP ji je z odločbo, št. Bpp 135/2023 z dne 21. 2. 2023, zavrnil prošnjo za BPP, zoper katero je vložila tožbo in z njo uspela. Kljub temu ji sodišče še vedno omejuje njene ustavne pravice. Na organ za BPP je vložila tudi vlogo ob deložaciji njenega doma dne 10. 7. 2023 kot pravna oseba, vendar še ni prejela odločitve. Prav tako ne v zvezi z narokom v zvezi s prisilnim stečajem, četudi je še zdavnaj nastopila fikcija organa. Posledično je ostala brez vsega, kar je nedopustno. K odgovoru je predložila tudi tožbo z dne 29. 3. 2023, ki jo je vložila zoper odločbo organa za BPP, št. Bpp 135/2023 z dne 21. 2. 2023. **Odločitev sodišča** **K I. točki izreka:**

7. Tožba tožnice A. se zavrže. 8. Po 76. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek).

9. Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). Če se omenjene pomanjkljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom opravljena procesna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomanjkljivosti; če pa so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP).

10. Ni sporno, da je bila drugotožnica v tem upravnem sporu pravna oseba A. izbrisana iz poslovnega registra z dnem 22. 6. 2023. Tožnica sicer v odgovoru na poziv sodišča navaja, da je bila ta pravna oseba izbrisana že z dnem 7. 4. 2023, kar na presojo obstoja te procesne predpostavke ne vpliva, saj je bil izbris nedvomno izveden pred vložitvijo tožbe2 in je kot drugotožnica prenehala obstajati. To pa pomeni, da od izbrisa dalje ni več imela pravne subjektivitete. Pravna oseba, ki zaradi izbrisa iz sodnega registra ne obstaja več, ne more biti niti nosilka pravic in obveznosti v materialnopravnem razmerju, niti nosilka pravice in obveznosti v procesnem razmerju. To pa pomeni, da drugotožnica v času vložitve tožbe ni imela sposobnosti biti stranka in zato v njenem imenu ni bilo mogoče vložiti tega pravnega sredstva. Opredelitev neobstoječe pravne osebe kot tožeče stranke je po presoji sodišča ovira oziroma pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Na sposobnost biti stranka pa mora sodišče paziti ves čas postopka (80. člen ZPP). Tako tudi obstoječa sodna praksa3. 11. Glede na povedano je sodišče tožbo drugotožnice A. zavrglo (81. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

12. Tožba prvotožnice B. B. ni utemeljena.

13. V primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrženju prvotožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je ta sprejel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, po tem, ko je ugotovil, da je bilo o isti zadevi, za katero je prvotožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP, že odločeno.

14. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

15. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je prvotožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St. ... Organ je po vpogledu v evidenco izdanih odločb ugotovil, da je bilo prvotožnici za isto zadevo in v isti obliki že odločeno z odločbo, št. Bpp 360/2023 z dne 5. 5. 2023, ko ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na drugi stopnji v stečajnem postopku, vodenem pred Okrožnim sodiščem v Kranju, St. ..., in da ji je bila za nudenje BPP določena odvetnica C. C. 16. Prvotožnica ne ugovarja, da je prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St ..., že vložila in da je bilo o njej odločeno, vendar pa navaja, da je bilo o njej odločeno šele po njenem uspehu s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp, št. 135/2023 z dne 21. 2. 2023, kar je bilo prepozno.

17. Tudi po presoji sodišča je organ za BPP pravilno ugotovil, da je bilo o prošnji prvotožnice za BPP z opisano vsebino že odločeno. Posledično je zato napravil tudi pravilen zaključek, ko je prvotožničino prošnjo, vloženo 16. 9. 2023, zavrgel iz razloga, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Da o isti zadevi še ni bilo pravnomočno odločeno, prvotožnica ne ugovarja.

18. Na drugačno odločitev zato ne morejo vplivati navedbe, da je bilo o tej prošnji odločeno šele po odpravi odločbe za BPP, št. 156/2023 z dne 21. 2. 2023, kot tudi, da je bilo prepozno. Bistveno v zadevi namreč je, da je bilo že pravnomočno odločeno o isti zahtevi oziroma prošnji in da je bila prvotožnici z odločbo dodeljena BPP.

19. Prvotožnica sicer tudi meni, da bi ji morala biti BPP dodeljena zaradi njene nedopustne življenjske situacije, ki jo podrobno opisuje, ob tem se sklicuje tudi na 31. člen ZBPP ter 7., 8. in 9. člen ZUP.

20. Sodišče prvotožnici pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), pri čemer v postopkih odločanja o BPP, če ZBPP ne določa drugače, pristojni organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). In ker ZUP v primerih, kot je obravnavani, predpisuje zavrženje vloge, prvotožnica drugačne odločitve v tem primeru ne more doseči. Sklicevanje na 31. člen ZBPP (ki ureja sestavo strokovne službe za BPP) je tako tudi neutemeljeno. Sodišče ob tem še dodaja, da je naloga strokovne službe za BPP med drugim tudi, da pomaga prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje brezplačne pravne pomoči prosilcem, ki jim BPP ne more biti dodeljena zaradi (med drugim) procesnih ovir (kot to določa ZUP).

21. Prvotožnica tudi ugovarja, da je organ kršil 7., 8. in 9. člen ZUP. Te določbe sodijo v poglavje Temeljnih načel ZUP, po katerih morajo (med drugim) postopati organi, ko odločajo o konkretni upravni zadevi. 7. člen tako predpisuje varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi, 8. člen nalaga organu, da zasleduje načelo materialne resnice s tem, da ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, 9. člen pa, da se stranko pred izdajo odločbe seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.

22. Prvotožnica zgolj s pavšalnimi navedbami o kršitvah citiranih določb ZUP ne more biti uspešna. V kolikor pri tem uveljavlja, da bi moral organ, kljub v postopku ugotovljenim ter (tudi) nespornim okoliščinam in dejstvom, na katerih temelji izpodbijani sklep, odločiti drugače, tj. v njeno korist, pa sodišče odgovarja (kot tudi že povedano), da bi organ s tem kršil zakon.

23. Iz enakih razlogov sodišče zato tudi ne sprejema tožbenih ugovorov v zvezi z opisi preteklih dogajanj, zaradi katerih se je po krivdi toženke znašla prvotožnica (kot to sama meni) v nedopustni situaciji in so ji po njenem mnenju kršene ustavne pravice (25., 2. in 22. člen Ustave), saj prvotožnica z ničemer ne pojasni povezave med opisanimi dogodki in izpodbijanim aktom. Ker sodišče sodi, da je sklep pravilen in kot tak tudi izhaja iz izreka odločbe, tudi ni v nasprotju z Ustavo RS in EKČP. 24. Sodišče pri tem še pripominja, da je predmet presoje izpodbijani sklep, ne pa morebitni drugi postopki, v katerih je prvotožnica udeležena.

25. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit in ker hkrati ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

26. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je prvotožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, v stečajnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St. ..., o kateri je bilo že pravnomočno odločeno z odločbo, št. Bpp 360/2023 z dne 5. 5. 2023), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 ZPP se v upravnem sporu uporablja po prvem odstavku 22. člena ZUS-1, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 2 Tožba je bila vložena 23. 10. 2023. 3 Npr. sklep Vrhovnega sodišča, I Up 715/2005, I Cp 695/2015;