Jedro

V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo, ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec, temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe nosi tožena stranka sama.

III. Stroški odgovora na pritožbo tožnika se krijejo iz proračuna RS.

Obrazložitev

1. Sodišče je v tem sporu odpravilo odločbi toženca št. 1231-1713/2019-31852/4 z dne 11. 7. 2019 in št. 12300-1863/2019-2 z dne 2. 10. 2019 v delu višine denarne socialne pomoči in zadevo vrnilo tožencu v novo upravno odločanje. Isto odločitev je sodišče sprejelo ob presoji odločbe toženca št. 1231-583/2020-31852/3 z dne 20. 1. 2020 in št. 12300-296/2020 z dne 14. 4. 2020 v delu višine denarne socialne pomoči. Toženca je zavezalo k izdaji nove upravne odločbe v roku 30 dni od pravnomočnosti sodne odločbe. Hkrati je odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno izpodbijano odločitev v celoti razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču v novo odločanje. Toženec ne soglaša z odpravo izpodbijanih odločitev v delu višine priznane denarne socialne pomoči in o novem upravnem odločanju v tem obsegu. Nepravilna je ugotovitev sodišča, da bi upravni organ moral ugotoviti dohodek tožnika iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v času vložitve obeh tožnikovih vlog, torej na dan 1. 7. 2019 in 10. 1. 2020 in ne na dan 30. 6. 2018. Nepravilna je ugotovitev, da upravni organ ni upošteval relevantne pravne podlage - določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti po postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in metodologijo izračuna po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka. Upravnemu organu je bilo nepravilno naloženo ugotavljanje ali je bil tožnik na dan vložitve obeh vlog resnično član kmetijskega gospodarstva na naslovu A. Ker tega dejstva upravni organ ni določno in popolnoma ugotovil, je v tem delu zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, še posebej ob dejstvu, da iz dopisa FURS z dne 18. 1. 2021 izhaja, da je tožnik na dan 30. 6. 2018 štel za člana gospodinjstva na naslovu A. Upravni organ bi moral ugotoviti ali je bil tožnik resnično nosilec kmetijske in gospodarske dejavnosti in ali je posledično pridobival katastrski dohodek. Četudi je imel tožnik stalno prebivališče na istem naslovu kot B. B., ne gre spregledati dejstva, da se po Pravilniku o registru kmetijskih gospodarstev članih kmetijskih gospodarstev, ki imajo stalno prebivališče kot nosilec kmetije vpiše v register kmetijskih gospodarstev po uradni dolžnosti. Po oceni sodišča slednje še ne more voditi v zaključek, da bi tožnik s samim vpisom v omenjeni register lahko pridobival dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, ki ga je originarno lahko pridobival le originarni nosilec B. B. Nepravilna je ugotovitev, da dejstvo ali je tožnik sploh pridobival katastrski dohodek ne sme biti vezano na golo dejstvo, da je imel stalno bivališče prijavljeno na naslovu nosilca kmetije. Tožnik je 1. 7. 2019 in 10. 1. 2020 pri pristojnem Centru za socialno delo vložil vlogo za denarno socialno pomoč. Iz uradnih evidenc FURS izhaja, da je bil tožniku za leti 2018 in 2019 odmerjen dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki ga je upravni organ v mesečni vrednosti upošteval kot lastni dohodek. Tožnik je imel v obdobju od 29. 12. 2017 do 14. 5. 2019 po svoji volji prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec kmetije B. B. (naslov A.). Zaradi tega je bil tožnik upoštevaje Zakon o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot član kmetije. Akontacijo dohodnine od dohodka iz OKGD za rezidenta odmeri davčni organ z odločbo do 30. marca tekočega leta za preteklo leto. Dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je dohodek, ki je pridobljen z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Davčni organ zavezancem za dohodnino od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti izda odločbo o odmeri obveznosti iz kmetijstva za davčno leto. V odločbi se odmeri akontacija dohodnine od katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj ter obvesti zavezanca za dohodnino o davčni osnovi od prejetih kmetijskih subvencij in med letom plačani predhodni akontaciji dohodnine iz tega naslova, ki mu pripada v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmetijskem gospodarstvu. Ker je bil tožnik v spornem obdobju član omenjenega kmetijskega gospodarstva, mu je treba tudi pripisati dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Slednje je obrazloženo v dokončni odločbi Ministrstva za finance, št. DT 499-03-21/2019-2 z dne 29. 11. 2019. Zavezanci za dohodnino od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč so vsi člani kmetijskega gospodarstva, za katere zakon določa, da se zanje šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmetijskem gospodarstvu. Toženec izpostavi določila ZSVarPre glede denarne socialne pomoči in določila ZUPJS, ki v prvem odstavku 12. člena določa, kaj se vse všteje v lastni dohodek. Opozori na določilo 15. člena ZUPJS, ki določa, da se primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če podatki za preteklo leto še niso na voljo se upoštevajo podatki za predpreteklo leto, do česar je prišlo tudi v konkretnem primeru pri odločanju o vlogi z dne 10. 1. 2020, ker so se upoštevali podatki za leto 2018. Toženec je pri tem upošteval potrdilo FURS št. DT-4213-2021/02-00004 z dne 18. 1. 2021, iz katerega so razvidni podatki o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2018. Iz potrdila je razvidno stanje na dan 30. 6. 2018, ki je presečni datum pri ugotavljanju kdo šteje za člana kmetijskega gospodarstva in s tem povezanim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za določeno leto. Potrdilo se nanaša na višino tožnikovega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v letu 2018, ne pa na višino tožnikovega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na dan 30. 6. 2018. Sodišče je z zaključkom, da je upravni organ upošteval višino tožnikovega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na dan 30. 6. 2018 zmotno ugotovilo dejansko stanje. Upravni organ je pravilno upošteval višino tožnikovega dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v letu 2018, se pravi za preteklo oziroma predpreteklo leto. ZUPJS v 51. členu določa, da se skladno z zakonom, ki urejajo dohodnino, podatki o dohodkih pridobijo po uradni dolžnosti s strani davčnega organa in prenesejo v informacijski sistem centra za socialno delo. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 39/2007, 61/2010 – ZSVarPre in 62/2010 - ZUPJS) v 2. členu določa, da se v letni dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki se všteva v davčno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Kot katastrski dohodek se šteje katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino in za akontacijo dohodnine, ugotovljen na podlagi podatkov iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma zadnje odločbe o odmeri akontacije dohodnine oziroma potrdila ali obvestila FURS o višini katastrskega dohodka. Mesečni katastrski dohodek se v dohodek posameznika šteje tako, da se šteje 1/12 njegovih letnih dohodkov znanih na dan vložitve vloge. Na dan vložitve vloge so bili pri tožniku znani podatki za leto 2018. Organ prve stopnje je tako na podlagi 51. člena ZUPJS s strani finančnega organa po uradni dolžnosti pridobil podatek o dohodku tožnika, znanim na dan vložitve vloge in ga pravilno upošteval v njegov lastni dohodek. Stranka v postopku izdaje potrdila iz uradne evidence ne more izpodbijati resničnosti podatkov iz uradne evidence in mora morebitne nepravilnosti uveljavljati v uradni evidenci pri samem organu, ki takšno evidenco vodi. Sodišče tako s sodbo upravnemu organu nalaga ugotavljanje dejstev, ki so v pristojnosti finančnega urada. Finančni urad je tožnikov dohodek pravnomočno ugotovil, upravna organa pa sta ga pri ugotavljanju materialno pravnega položaja pravilno in zakonito uporabila. Upoštevajoč, da se v socialnem sporu presoja zakonitost in pravilnost odločb, se lahko pri presoji upoštevajo zgolj podatki, ki so bili na razpolago v času izdaje teh odločb in ti podatki ne bodo drugačni, niti v primeru ponovnega odločanja. ZUPJS v tretjem odstavku 14. člena določa izjeme, zaradi katerih se lahko šteje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ni oziroma ni bilo. Tožnik teh izjem ne izkazuje, ampak le pavšalno navaja, da ni pridobil dohodka in ni član kmetijskega gospodarstva. Sodišče je zato razsodilo v nasprotju z veljavnimi pravnimi podlagami in upravnemu organu naložilo dejanja, ki presegajo njegovo pristojnost. Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka, ki bi bila ob pravilni odločitvi glede primarnega tožbenega zahtevka drugačna. Primarni tožbeni zahtevek je neutemeljen, neutemeljen pa je tudi podredni tožbeni zahtevek, zaradi česar je toženec v zvezi z odškodninskim zahtevkom upravičen do povračila stroškov postopka. V primeru utemeljenosti pritožbe zahteva tudi povračilo stroškov pritožbe.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo vztraja pri pravilnosti ugotovitev in odločitve sodišča. Opozarja na ustavno skladno odločanje z namenom pravice do socialne varnosti iz 50. člena ustave. Pravilna je odločitev sodišča, da morata zakonodajalec in država stremeti k uresničitvi ustavnega namena pravice in zagotoviti posamezniku ustrezno pomoč. V tem primeru je izkazano, da obstoji velika verjetnost, da uradni podatki ne odražajo dejanskega stanja in bo zaradi tega prišlo do občutnega prikrajšanja tožnika v njegovih pravicah. Nesprejemljivo je formalistično razlogovanje toženca, ki mu je dejanska vsebina povsem nepomembna. Ni mogoče spregledati dejstva, da tožniku nikoli ni bilo pojasnjeno, da ga bo zaradi prijave prebivališča na naslovu A. obravnavalo kot člana kmečkega gospodarstva. Tega namena tožnik nikoli ni imel in ga zaradi tega ne bi smele zadeti negativne posledice. Tožnik živi v ločenem gospodinjstvu, kmetija kot taka je bila popolnoma ločena od zasebnega stanovanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazilo na bistvene kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju. Zmotno je sicer materialnopravno razlogovanje sodišča v delu nepravilnega načina upoštevanja mesečne vrednosti dohodka tožnika iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 1.191,61 EUR na dan 30. 6. 2018, vendar slednje ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.

6. Pritožbeno sodišče v osnovi soglaša z načinom upoštevanja mesečne vrednosti višine dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 20181 na dan 30. 6. 2018. Dan 30. 6. je opredeljen kot presečni datum pri ugotavljanju kdo šteje za člana kmetijskega gospodarstva2 in s tem posledično pripisanemu katastrskemu dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za določeno leto. Pravilen je način upoštevanja dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v letu 2018 na dan vložitve vloge.3

7. Toženec v svojem pritožbenem razlogovanju zatrjuje, da je v skladu z 51. členom ZUPJS s strani finančnega organa po uradni dolžnosti pridobil podatek o dohodku tožnika na dan vložitve vloge in ga pravilno upoštevalo v njegov lastni dohodek.4 Pritožbeno sodišče je glede upoštevanja dohodkov skladno z 51. členom ZUPJS v podobnih zadevah že večkrat zavzelo stališče, da se po drugem odstavku 15. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti primarno upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge.5 Do upoštevanja podatkov iz odločb o odmeri dohodnine in iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, pride samo izjemoma, saj tretji in peti odstavek v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZUPJS ni mogoče pravilno uporabiti le ob goli jezikovni interpretaciji, za katero se je zavzemala toženka.6 Vendar pa gre v tej zadevi za drugačno dejansko stanje. Tožnik namreč zatrjuje, da katastrskega dohodka7 sploh ni pridobil, ker ni član kmetijskega gospodarstva, za katerega je bil katastrski dohodek odmerjen.8

8. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. l. RS, št. 83/2016 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) se v register kmetijskega gospodarstva kot člani kmetije po uradni dolžnosti vpišejo vsi, ki imajo stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec kmetijskega gospodarstva.9 Tožnik je bil prijavljen na naslovu A., zaradi česar je bil skladno z določili Pravilnika pravilno vpisan v register kot član kmetijskega gospodarstva. Pravilna je sicer obrazložitev sodišča, da toženec ni ugotavljal ali je bil tožnik na dan vložitve obeh zgoraj citiranih vlog, "resnično" član kmetijskega gospodarstva B. B. na naslovu A. Dejstvo lastnosti člana kmetijskega gospodarstva je pomembno zato, ker se katastrski dohodek odmeri članom kmetijskega gospodarstva v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev. Do vpisa tožnika v sporni register je tako prišlo ex lege. Zaradi vpisa v register, so zanj nastopile določene pravne posledice,10 ki so na tak vpis vezane in jih tožnik skuša izpodbiti.11 Če bi se tožnik želel izogniti pripisu katastrskega dohodka iz kmetijskega gospodarstva, bi moral poskrbeti za izbris iz tega registra. Ne more biti uspešno zatrjevanje tožnika, da kot laik ni vedel kakšne pravne posledice nastopijo s prijavo stalnega prebivališča na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma z vpisom v register skladno z določili Pravilnika, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.12 Vendar je iz tožnikove trditvene podlage (tožba) razvidno, da gre za neutemeljen pripis katastrskega dohodka kot članu kmetijskega gospodarstva. Tožnikov oče B. B. namreč kot nosilec kmetijskega gospodarstva v celoti priznava vse terjatve iz naslova katastrskega dohodka, o čemer se pred FURS vodi postopek.13 Iz predložene pritožbe zoper prvostopno odločbo je razvidno tožnikovo zatrjevanje, da sebe ne šteje kot kmeta oziroma kot osebo, ki bi se ukvarjala s kmetijstvom. Ni vzdrževan družinski član in ne član kmetijskega gospodarstva. Izpostavil je, da zaradi osebnega stanja (bolezni) in ugotovljene invalidnosti tudi objektivno ne more delati na kmetiji in posledično ustvarjati dohodka ali tržiti potenciala na zemljiščih. Do kmetijskih zemljišč, ki so last očeta nima dostopa, saj mu oče tega ne omogoča. Pojasnil je, da je na naslovu kmetijskega gospodarstva prijavil stalno bivališče zaradi odvzema poslovne sposobnosti in da je pri upravni enoti podal izjavo o ločenem gospodinjstvu.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da vse zgoraj našteto, skladno tretjim odstavkom 14. člena ZUPJS,14 predstavlja okoliščine, ki jih je mogoče upoštevati kot izjemo pri ugotavljanju katastrskega dohodka. Toženec je šele v pritožbi le pavšalno navedel, da tožnik teh izjem ne izkazuje. V predhodnem upravnem postopku toženec ni ugotavljal obstoja morebitnih izjem po 3. odstavku 14. členu ZUPJS oziroma se do tega ni niti opredelil. Ob upoštevanju temeljnih načel ZUP, zlasti 7. člena morajo odločevalci pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, uradna oseba pa mora stranko kadar, glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima v postopku podlago za uveljavljanje kakšne pravice, na to opozoriti.15 V tem delu je potrebno pritrditi tožniku, ki je navedene okoliščine navajal tudi v predsodnem postopku oziroma bi jih moral toženec ob vodenju ugotovitvenega postopka že po vpogledu v predloženo dokumentacijo, ugotoviti in se do njih nenazadnje tudi opredeliti. To iz izpodbijanih odločb ni razvidno.

10. Ob vpogledu v izpodbijane odločbe16 je razvidno sklicevanje tožnika na okoliščine, ki jih ZUPJS v tretjem odstavku 14. člena določa kot izjemo. Pravilno je sicer zatrjevanje toženca, da bi moral tožnik morebitne nepravilnosti v zvezi z izdanimi potrdili,17 skladno s 179. člen ZUP-a18 urejati pri samem organu, ki vodi takšno evidenco. Tak organ je izdal potrdilo v okviru svojih pristojnosti, toženec pa ni dolžan za vsako takšno potrdilo19 avtomatično ugotavljati ali so bila v posamičnem primeru s strani pristojnih upravnih organov pravilno uporabljena določila njihovih matičnih predpisov, po katerih postopajo.20 Vendar slednje v tej zadevi niti ni pravno relevantno. Že toženec je imel v tretjem odstavku 14. člena ZUPJS,21 zadostno podlago, da bi glede na predloženo dokumentacijo v okviru ugotovitvenega postopka ugotavljal obstoj morebitnih izjem.22 Katastrski dohodek je fiktivno določen dohodek glede na površino kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča in je neodvisen od tega ali je oseba, ki je lastnik tega zemljišča tak dohodek dejansko pridobila ali ne.23

11. V predmetnem sporu je pravno pomembno dejstvo ali je bil tožnik v relevantnem obdobju vpisan kot član kmetijskega gospodarstva.24 Pravilno je sicer razlogovanje sodišča, da četudi je bil tožnik vpisan kot član kmetijskega gospodarstva, to ne pomeni, da je avtomatično pridobil dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti, vendar ne iz razloga kot pojasnjuje sodišče, ker bi dohodek iz kmetijske in gospodarske dejavnosti lahko pridobival le originalni nosilec B. B., temveč ker je tožnik uveljavljal okoliščine, ki po vsebini lahko predstavljajo izjemo po tretjem odstavku 14. člena ZUPJS, česar pa toženec v okviru ugotovitvenega postopka ni ugotavljal. 12. Zaradi obrazloženega je sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in vključno s stroškovnim izrekom potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Iz predhodno navedenih dejanskih in materialnopravnih razlogov sta upravni odločbi na podlagi 82. člena ZDSS-1 utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno slediti materialnopravnem naziranju in napotkom iz drugostopne sodbe ter ponovno odločiti o višini denarne socialne pomoči v relevantnem obdobju.

13. Ker toženec s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbe (145. člen v zvezi s 165.členom ZPP).

14. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračun RS, saj tožnik s svojim odgovorom na pritožbo ni prispeval k rešitvi pritožbenih vprašanj.

1 Mesečni katastrski dohodek se v dohodek posameznika šteje tako, da se šteje 1/12 njunih letnih dohodkov znanih na dan vložitve vloge. 2 Določilo drugega odstavka 69. člena ZDoh-2. 3 Na dan vložitve vloge so bili znani podatki za leto 2018. 4 Povzel je podatke iz potrdila FURS št. DT-4213-2021/02-00004 z dne 18. 1. 2021, ki izkazuje podatke o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2018. 5 Podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto, v kolikor pa ti podatki še niso na voljo pa se upoštevajo podatki za predpreteklo leto. 6 V zadevi Psp 122/2021 z dne 17. 11. 2021 je pritožbeno sodišče izpostavilo, da tudi če ti podatki niso dostopni preko avtomatske povezave s sistemom ISCSD-2 to ne pomeni, da jih ni v informacijskem sistemu FURS in da jih ta na zahtevo CSD ne bi mogel, ne bi smel ali bil dolžan predložiti, kar potrjuje nenazadnje tudi tretji odstavek 15. člena ZUPJS, ki eksplicitno določa, da se pri ugotavljanju dohodka med drugim upoštevajo tudi podatki potrebni za izračun akontacije dohodnine ali podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe zavezane za dajanje podatkov. Torej podatki, ki še niso obdelani z informativnim izračunom oziroma odmerno odločbo davčnega organa. Podobno tudi Psp 136/2016, Psp 459/2013, Psp 487/2016 in Psp 256/2020. 7 Ki ga je toženka upoštevala pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika. 8 Ni zatrjeval, da je pridobil nižje dohodke, temveč, da ni član kmetijskega gospodarstva, zaradi česar se mu ne more upoštevati katastrski dohodek. 9 Ne glede na to določilo se v primeru, da ima nosilec kmetije stalno prebivališče prijavljeno na naslovu zavoda ali gospodarske družbe člani kmetije pripisani po uradni dolžnosti lahko izbrišejo iz kmetije na predlog nosilca. 10 Zavezanci za dohodnino od katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč so vsi člani kmečkega gospodinjstva, za katere zakon določa, da se zanje šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v sorazmernem deležu glede na skupno število zavezancev v kmečkem gospodinjstvu. 11 Pripisanemu sorazmernemu katastrskemu dohodku kot članu kmetijskega gospodarstva. 12 Pravna fikcija, da posamezniki poznajo pravna pravila temelji na dejstvu, da morajo biti pravna pravila vnaprej (tj. pred začetkom veljave) objavljena v uradnem glasilu in dostopna vsem, da se z njimi seznanijo. 13 Tudi zoper odločbo FURS, s katero je bil tožniku odmerjen katastrski dohodek. 14 Ob boleznih, invalidnosti ali drugih osebnih okoliščinah, na katere oseba ni mogla vplivati oziroma jih ni mogla preprečiti, zaradi česar kmetijsko oziroma gozdno zemljišče ni obdelovano, se šteje, da dohodka iz kmetijske dejavnosti ni oziroma ni bilo, če oseba dokaže, da dohodka s prodajo ali z oddajo v najem ali zakup kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ali drugi pravni ali fizični osebi ni mogla pridobiti. 15 Organ varstvo pravic strank spoštuje tudi posredno tako, da na predpisan način poskrbi za ravnanje z vlogo (65. člen) za njeno dopolnitev (67. člen), predvsem pa tudi s pravilnim materialnim procesnim vodenjem postopka (138. in 146. člen). Uradna oseba, ki vodi postopek mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (14. člen ZUP). 16 In v tem postopku predloženo dokumentacijo - tožnikova pritožba zoper odločbo FURS o odmeri spornega katastrskega dohodka. 17 O tožnikovem katastrskem dohodku. 18 Morebitne nepravilnosti potrdil in drugih listin o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in veljajo za javne listine, bi morala stranka uveljavljati v postopku pred organom, ki je ta potrdila izdal v okviru svoje pristojnosti. 19 Ki ga sprejme s strani drugih upravnih organov, ki so v okviru svojih pristojnosti izdali takšno potrdilo. 20 Dokazno pravilo o resničnosti tega, kar potrjuje javna listina ni absolutno in sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično, če pa nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, mora sodišče prosto oceniti izvedene dokaze, pri čemer mora oponent doseči višji dokazni standard. 21 V okviru svojih pristojnosti. 22 Izjeme, da tožniku ne bi v lastni dohodek upoštevali pripisanega katastrskega dohodka. 23 Razen izjem iz 14. člena ZUPJS. 24 Glede na zatrjevano dejstvo, da je pred Upravnim sodiščem RS glede tega dejstva potekal spor. Pri tem je seveda potrebno paziti na meje časovne pravnomočnosti.