Jedro

Določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah teče izvršba zaradi izterjave 125.589,80 EUR s pripadki na več nepremičnin, med njimi tudi na nepremičnino parc. št. ... k. o. ..., last prve dolžnice (zastaviteljice).

2. Prva dolžnica je hkrati z ugovorom zoper sklep In 179/2012 z dne 24. 7. 2013 podala tudi „zahtevo za prenos pristojnosti na drugo neodvisno stvarno pristojno sodišče oziroma izločitev predmetne sodnice A.“, in sicer zaradi očitnega usklajenega ravnanja okrajne sodnice A. in odvetniške pisarne B., ki zastopa nasprotno stranko. Ista sodnica obravnava tudi zadevo In 200/2012. Glede na dogajanje in osebne zamere z njene strani prva dolžnica predlaga zamenjavo pristojnega sodišča ali odločujoče sodnice. Pojasnjuje, da je kot pripravnica opravljala delo na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Domžalah pod mentorstvom sodnice A., s katero je prišla v hud konflikt strokovne narave, zaradi katerega je odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Podan je sum, da je sodnica A. večkrat kršila zakonodajo in Sodni red z namenom oškodovanja prve dolžnice in njene družine. Izvršilni predlog v zadevi In 200/2012 je bil 5. 10. 2012 vložen v enem izvodu in z eno prilogo, pri čemer ni znano, kdaj je bil dopolnjen z zadostnim številom izvodov za nasprotno stranko. Sodišče je o predlogu odločilo 19. 10. 2012, strankam je bil sklep vročen 6. 11. 2012, ugovor je bil vložen 13. 11. 2012 in 14. 1. 2013 še predlog za odlog izvršbe. Pooblaščenka prve dolžnice je odločbo prejela 25. 1. 2013, skupaj s spremnim dopisom sodnice A., da bo deložacija opravljena 30. 1. 2013. S tem pooblaščenka prve dolžnice do takrat ni bila seznanjena, saj jo je izvršitelj C. C. obvestil, da bo deložacija 30. 11. 2013, šele 28. 1. 2013, torej po prejemu dopisa s sodišča, pa da bo 30. 1. 2013. Šlo je za usklajeno delovanje sodnice v nasprotju s pooblastili, ki jih ima po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kar dokazuje tudi dejstvo, da je izvršitelj pustil obvestilo, da bo deložacija v času od 29. 1. do 7. 2. 2013. Kako izjemno hitro se je odvijal ta izvršilni postopek, dokazuje pregled ostalih izvršilnih zadev, ki jih vodi sodnica A. A., glede katere je bil 29. 1. 2013 pri predsednici sodišča podan predlog za izločitev zaradi pristranskosti. Pooblaščenka od predsednice sodišča do sedaj ni prejela odgovora, 30. 1. 2013 pa je po faksu prejela sklep, zoper katerega ni pritožbe, s katerim je sodnica A. odločila, da se predlog na podlagi šestega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot prepozen zavrže. Gre za nezakonito odločitev, ki nasprotuje ustaljeni sodni praksi o tem, kako je treba razlagati pojem izdane odločbe po ZIZ takrat, ko je postopek končan. Ta nezakonita odločitev je onemogočila vložitev rednega pravnega sredstva, zato bo treba vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitve 22. in 25. člena Ustave RS. Predsednica 30. 1. 2013 tudi ni hotela opraviti telefonskega pogovora s pooblaščenko, ki je zato že 29. 1. 2013 zvečer obvestila novinarko ... D. D., ki naj bi zaprosila za izjavo predsednice sodišča. Odgovor, da naj se novinarka zaradi objektivnih informacij obrne na E. E. in odvetniško družbo B., je bil zanjo šokanten. Poudariti je treba, da zoper sodnico A. teče postopek pred Komisijo za preprečevanje korupcije, ki je podkrepljen z izjavami prič in mnogo listinskimi dokazi. Skrajno nenavadno je bilo tudi postopanje sodišča pri zahtevi za vračilo davka na promet nepremičnin v zadevi In 200/2012, ki ga je plačala kupka. Prodajalec je pri Okrajnem sodišču v Domžalah podal predlog za prepoved razpolaganja s plačanim davkom, naslovljen direktno na sodnico, in sicer 5. 7. 2013, sodišče ga je prejelo istega dne in tega dne tudi že izdalo sklep. Opisano nedvomno kaže na povezano delovanje odvetniške pisarne B. in sodnice A., zato prva dolžnica predlaga, da jo Vrhovno sodišče izloči iz konkretnega postopka.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in se nanašajo na celotno sodišče; v okvir teh po praksi Vrhovnega sodišča sodi tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Zaradi izjemne narave ukrepa je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti.

6. Posebej je treba poudariti, da se pretežni del navedb predlagateljice (o povezanosti odločujoče sodnice s pooblaščencem nasprotne stranke odvetniško družbo B., okoliščinah v zvezi z deložacijo, predlagani izločitvi sodnice, zahtevi za vračilo davka na promet nepremičnin idr.) sploh ne nanaša na konkretno zadevo, ampak na zadevo, ki jo Okrajno sodišče v Domžalah vodi pod opr. št. In 200/2012, in že zato ne morejo biti relevantne. Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da v okvir preizkusa obstoja razlogov iz 67. člena ZPP ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila stranka udeležena; za odpravo teh ima namreč stranka na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.(1) Opozoriti je nadalje treba, da se nepristranskost sodnika domneva(2) in zato dvom v korektnost sojenja zaradi predlagateljičine nekdanje zaposlitve na sodišču in mentorstva sodnice, ki to zadevo obravnava in s katero naj bi se prva dolžnica takrat hudo sporekla (kar ni z ničimer izkazano), (prav tako) ne more biti utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča; zagotovitvi subjektivne nepristranskosti je v prvi vrsti namenjen institut izločitve sodnika (primerjaj 70. in naslednje člene ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).(3) Predlagateljici velja pojasniti, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloča predsednik (pristojnega) sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ne pa Vrhovno sodišče. 7. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Domžalah. Vrhovno sodišče je zato neutemeljen predlog za delegacijo zavrnilo.

Op. št. (1): Izražanja dvoma v korektno vodenje postopka ter očitkov sodišču na ta račun ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP – primerjaj sklepe I R 200/2012, I R 40/2013 idr.

Op. št. (2): Sodniki morajo pri izvajanju svoje funkcije vedno ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (primerjaj 2. člen Zakona o sodniški službi – ZSS), sodniški ugled in samostojnost sodniške oblasti.

Op. št. (3): Osebne zamere in nesporazumi so lahko razlog za izločitev posameznega sodnika, ne pa za vsesplošen dvom v nepristranskost celega sodišča.