Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo o ugovorih dolžnika in poseglo v sklep o izvršbi, tako da ga je razveljavilo za plačana zneska, ob odločanju o ugovoru po izteku roka pa je izvršbo za plačane zneske ustavilo, v obeh primerih je razveljavilo tudi opravljena izvršilna dejanja. Odločilo je enako, kot v primeru utesnitve izvršbe v neizpodbijani 1. točki izreka sklepa, ko je pravilno ustavilo izvršbo za plačane zneske. Ob odločanju o ugovorih dolžnika bi moralo v izreku sklepa odločiti, v katerem delu preživninske terjatve, vključno z zavarovanjem (gre za občasne dajatve), je dolžnik z ugovorom uspel, in v tem delu sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljaviti oziroma izvršbo ustaviti.

Izrek

Pritožba proti delu 2. točke izreka sklepa, v katerem je ugovor zavrnjen, in pritožba proti delu 4. točke izreka sklepa, v katerem je odločeno o stroških dolžnika, se zavrže. Pritožbi proti delu 2. točke izreka sklepa, v katerem je ugovoru dolžnika ugodeno, in proti 3. točki izreka sklepa se ugodi, sklep se v tem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka sklepa, ki ga upnica ne izpodbija, ustavilo izvršbo za določena plačila, za katera je upnica izvršbo utesnila; v 2. točki izreka sklepa je ugovoru dolžnika z dne 27. 6. 2007 ugodilo za 2. 10. 2005 plačanih takratnih 1.000.000,00 SIT (sedaj 4.172,93 EUR) ter za 19. 12. 2005 plačanih takratnih 150.000,00 SIT ter v tem delu sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljavilo, v preostalem delu pa je ugovor zavrnilo; v 3. točki izreka sklepa je ugodilo ugovoru dolžniku po izteku roka z dne 11. 7. 2008 za posamezna plačila v obdobju od 20. 8. 2007 do 17. 1. 2008, v tem delu izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja; v 4. točki izreka sklepa pa je sklenilo, da vsaka stranka sama nosi stroške ugovornega postopka.

Proti sklepu se je pravočasno pritožila upnica po takratni pooblaščenki T. A. - P., odvetnici v L., izpodbija pa odločitev v 2., 3. in 4. točki izreka sklepa v celoti. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da 2. in 4. točko v celoti razveljavi ter odredi, da je dolžnik dolžan izpolniti vse obveznosti po izvršilnem sklepu z dne 15. 6. 2007, ki so na dan vložitve te pritožbe neporavnane za čas izdaje te izvršbe v višini 4.394,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2007 dalje do izvršbe, ter poravnati vse izvršilne stroške po sodni odmeri z obrestmi vred, oziroma da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep samo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Uveljavlja bistveno kršitev določb izvršilnega postopka s tem, da je upnik A. B. Š., saj je mladoletna in jo v tem postopku zastopa mati T. B., njo pa odvetnica T. A. - P.. Poudarja, da je izvršba vložena za obdobje 1. 1. 2006 z vključenim zavarovanjem do 30. 9. 2007 in nič drugega. Izvršilni naslov predstavlja sodna poravnava, sklenjena 15. 11. 2005, in so bila takrat med strankama in sodiščem upoštevana že popolnoma vsa plačila iz kateregakoli naslova in je sodna poravnava rezultat obveznosti na dan podpisa poravnave, torej 15. 11. 2005. Vse kar je bilo do tedaj plačano, je bilo torej upoštevano. Problemi so se začeli v začetku leta 2006. Če bi veljalo, kar trdi dolžnik, da naj bi z zneskom 1.000.000,00 SIT bile poravnane preživninske terjatve od dneva plačila dalje, torej 2. 10. 2005, potem zanesljivo v tej poravnavi ne bi bilo določeno, da je dolžan plačati preživnino od 1. 10. 2005 dalje. Upnica je primerno in natančno pojasnila v svoji vlogi in predlagala izvedbo dokazov, med drugim tudi lastno zaslišanje. Sodišče naroka ni opravilo. Izvedlo tudi ni nobenih dokazov, ki so bili predlagani, in jih očitno tudi ni prebralo, saj sicer ne bi sklepalo tako, kot je. Zaključek sodišča je sam s seboj v nasprotju, pri čemer pritožnica citira obrazložitev v tretjem odstavku na četrti strani izpodbijanega sklepa. V skladu z zakonom bi bil nujen in potreben narok, pa ni bil opravljen. V nadaljevanju pritožbe podrobneje navaja dejstva v zvezi z dogovorom med zakonito zastopnico upnice in dolžnikom glede namena izročitve 1.000,000,00 SIT, v zvezi s čimer graja obrazložitev sodišča prve stopnje, da je dokument, zapisan v C. v K., le enostranska listina. Pojasnjuje, da je dolžnik po podpisu preživnine (poravnave) nakazoval znesek po dogovoru, vse pa se je spremenilo, ko je prejel vabilo odvetnika za delitev skupnega premoženja in se je takrat prenehalo plačevanje preživnine. Podrobneje opisuje vsebino elektronskega dopisovanja zakonite zastopnice z dolžnikom in razloge za to, da je 26. 5. 2006 napisala izračun dolga in vključila 1.000,000,00 SIT, kar se je po njenih trditvah izkazalo za manipulacijo dolžnika. Ne strinja se tudi z upoštevanjem zneska 150.000,00 SIT, nakazanega 19. 12. 2005, kot plačilo preživnine, saj je bil ta znesek nakazan za preživnino za december 2005, sodišču pa se je verjetno zdelo sporno drugo nakazilo 5. 12. 2005 v znesku 158.000,00 SIT, ki je bilo namenjeno upničinim oblačilom. Znesek naj bi bil nakazan pred podpisom poravnave pred sodiščem, sodišču pa je povedala, da so vse obveznosti glede plačevanja preživnine poravnane za leto 2005. Nikjer ni zapisala, da bi prišlo do kakšnega preplačila ali avansa. Tudi v tej postavki dolžnik z zakonito zastopnico ni ugovarjal glede avansa za 150.000,00 SIT in je sodišče upoštevalo nekaj, česar nobena stran sploh ni upoštevala. Sklep sodišča je nerazumljiv, v zvezi z zneskom 158.000,00 SIT pa pojasnjuje, da je bil nakazan za upničina jesenska oblačila, za kar sta se zakonita zastopnica in dolžnik dogovorila v C. v K. in to tudi zapisala, pri čemer je pisava na papirju dolžnikova in od zakonite zastopnice. Trdi, da je prejela tisto, za kar je skrčila zahtevek v izjavi dne 21. 8. 2007 in je na ta dan dolžnik dolgoval še preživnino za leto 2006 v višini 2.468,28 EUR ter celotno preživnino za leto 2007 do 30. 9. 2007. Poleg tega je dolgoval tudi še dve nakazili skladno z zadnjim odstavkom sklenjene sodne poravnave, torej 300.000,00 SIT oziroma 1.250,00 EUR. Ob upoštevanju vseh njegovih vplačil, ki so se natekla do januarja 2008 in so zajeta v 3. točki izpodbijanega sklepa, se izkaže, da dolžnik iz naslova obveznosti po izvršilnem sklepu sodišča še vedno dolguje 5.644,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2007 dalje do plačila in vse stroške postopka, ki bodo odmerjeni s to odločbo. Poleg tega pa dolguje tudi še kasnejšo preživnino. Izračuni sodišča so popolnoma napačni, prav tako tudi pokrivanje zapadlih mesečnih obrokov preživnine z obrestmi vred z nakazili, ki jih je dolžnik izvrševal. Gre za zamenjavo let in očitno sodišče gladko preskoči leto 2006 ter šteje, da so nakazila iz leta 2007 pokrivala celotno zapadlo obveznost, kar pa ni res. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa in naložitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba proti delu 2. točke izreka sklepa, v katerem je ugovor zavrnjen, in pritožba proti delu 4. točke izreka sklepa, v katerem je odločeno, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka, ni dovoljena, pritožba proti ugodilnemu delu 2. točke izreka sklepa in 3. točki izreka sklepa pa je utemeljena.

Glede na to, da upnica izrecno izpodbija odločitev v 2. in 4. točki izreka sklepa v celoti, čeprav je v 2. točki delno odločeno v njeno korist, v 4. točki pa tudi o stroških nasprotne stranke, je v tem obsegu ugotoviti, da upnica nima pravnega interesa za pritožbo, saj s pritožbo zase ugodnejšega položaja v tem obsegu ne more doseči. Višje sodišče je zato na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zavrglo.

Sklep je v delu 2. točke izreka, v katerem je ugovoru dolžnika ugodeno, ter v 3. točki izreka obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je nerazumljiv in ga zato ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v tem delu odločalo o ugovorih dolžnika in poseglo v sklep o izvršbi, tako da ga je razveljavilo za plačana zneska, ob odločanju o ugovoru po izteku roka pa je izvršbo za plačane zneske ustavilo, v obeh primerih je razveljavilo tudi opravljena izvršilna dejanja. Odločilo je enako, kot v primeru utesnitve izvršbe v neizpodbijani 1. točki izreka sklepa, ko je pravilno ustavilo izvršbo za plačane zneske. Ob odločanju o ugovorih dolžnika pa bi moralo v izreku sklepa odločiti, v katerem delu preživninske terjatve, vključno z zavarovanjem (gre za občasne dajatve), je dolžnik z ugovorom uspel, in v tem delu sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja razveljaviti oziroma izvršbo ustaviti. Izrek sklepa namreč postane pravnomočen in ga stranki tudi lahko izpodbijata s pritožbo, zaradi česar ne zadošča, da se le v obrazložitvi ugotovi, kaj je bilo s posameznim plačilom poplačano. Odločitev, kot je navedena v ugodilnem delu 2. točke in v 3. točki izreka sklepa, strankama ne daje enakih možnosti za uveljavljanje pravic v tem izvršilnem postopku. Dolžnik ima namreč možnost vložiti ugovor po izteku roka, da je terjatev v celoti poravnana oziroma da je poravnana v višjem znesku, kot je to ugotovilo sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, medtem ko upnica (ki niti ne prereka plačil, navedenih v 3. točki izreka sklepa), nima možnosti uveljavljanja morebitne nepravilnosti obračuna terjatve, ker je le-ta vsebovana le v obrazložitvi sklepa, niti s pritožbo zoper sklep niti samostojno v nadaljnjem postopku. Zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka je višje sodišče v ugodilnem delu 2. točke in v 3. točki izreka sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o obeh ugovorih dolžnika in oblikuje izrek sklepa tako, da bo iz njega razumljivo razvidno, v katerem delu terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, je dolžnik z ugovoroma uspel. Še pred tem pa naj dopolni dokazni postopek zaradi ugotavljanja dejstev, pomembnih za odločitev, ali dolžnik utemeljeno uveljavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s plačiloma 2. 10. 2005 in 19. 12. 2005. V zvezi s prvim navedenim plačilom je sodišče prve stopnje izvedlo le dokaz s pregledom priloge dolžnika B2 in priloge upnice A7 in na tej podlagi ugodilo ugovoru dolžnika, ni pa izvedlo drugih dokazov, ki jih je predlagala upnica v vlogi z dne 21. 8. 2007 na red. št. 13 spisa, niti ni navedlo razlogov, zakaj teh dokazov ni bilo treba izvesti. Sodišče namreč mora izvesti predlagane dokaze, ki se nanašajo na dejstva, ki so za odločitev pravno relevantna (prim. 213. in 214. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), izvedbo predlaganega dokaza lahko opusti le v primeru, kadar tako določa zakon. Zavrnitev dokaznega predloga mora sodišče ustrezno obrazložiti (o tem glej tudi sklep Ustavnega sodišča opr. št. Up-46/01). Obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov je v izpodbijanem sklepu v celoti izostala.

Opozoriti je treba tudi, da je upnica v vlogi z dne 21. 8. 2007 trdila, da je bila sodna poravnava sklenjena 15. 11. 2005 in so bile tedaj nesporno ugotovljene obveznosti dolžnika ter da je dolžnik obveznosti izpolnil le za leto 2005, ne pa tudi za leto 2006. Navedeno pomeni v celoti nasprotovanje ugovornim trditvam, da se s plačiloma, opravljenima v letu 2005, pokrivajo obveznosti za leto 2006. Ugotovitev, da se je s plačiloma, navedenima v 2. točki izreka sklepa, vnaprej pokrivala preživninska obveznost v letu 2006, je utemeljena le v primeru, če sta bila dolžnik in zakonita zastopnica upnice o namenu plačila oziroma o spremembi namena plačila soglasna. Soglasja pa zakonita zastopnica upnice v tem postopku ni priznala in je zato to dejstvo sporno ter ga je treba šele ugotavljati z izvedbo predlaganih dokazov. Višje sodišče ob tem še dodaja, da je izvršilni postopek naravnan tako, da mora dolžnik, ki trdi, da je poravnal terjatev upnika, ki ima izvršilni naslov, to dokazati s stopnjo gotovosti, saj ima dolžnik na podlagi 59. člena ZIZ možnost začeti pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, medtem ko upniku zakon te možnosti ne daje.

Sodišče prve stopnje bo glede na izid odločitve o ugovoru ponovno odločilo tudi o upničinih stroških ugovornega postopka, saj je bilo glede na razveljavitev sklepa v delu 2. točke in v 3. točki izreka treba razveljaviti tudi to odločitev. Višje sodišče pa še opozarja na pravilno označbo upnice v uvodu izpodbijanega sklepa, pri čemer ocenjuje, da je le pomotoma izpadla označba, da je upnica mladoletna in da jo zastopa zakonita zastopnica, saj se je vsega dosedanjega postopka udeleževala zakonita zastopnica upnice, ki je tudi pooblastila odvetnico za zastopanje.

Glede na delno razveljavitev izpodbijanega sklepa je višje sodišče sklenilo, da odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo, to je za nov sklep o ugovorih dolžnika (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).