4. 10. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Tadeja Vidica, Žirovnica, na seji 4. oktobra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 58. in 111. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 41/19 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeni določbi Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (v nadaljevanju OPN). Zatrjuje kršitve 14. in 15. člena Ustave. Navaja, da OPN zavezuje investitorja novogradnje, da izpolni minimalna odstopanja od meje obstoječih objektov in minimalno osončenje bivalnih prostorov v zimskem in spomladanskem času. Ostalo osončenje, ki je običajno večje, pa naj bi pripadlo investitorju novogradnje. Pobudnik navaja, da je enakost pred zakonom mogoče doseči z vzajemnim in enako časovnim osončenjem obeh objektov v zimskem in pomladanskem času. V vlogi z dne 29. 8. 2022 pobudo dopolnjuje z navedbo dveh pogojev, ki bi ju morala izpolnjevati lokacija novega objekta pri umestitvi med obstoječe objekte, in sicer minimalni odmik in minimalno osončenje (prvi pogoj) ter zadostitev 15. in 125. členu Ustave (drugi pogoj). S tem naj bi bil investitor zavezan, da lokacijo novega stanovanjskega objekta umesti tako, da so vsi objekti vzajemno in enako časovno osončeni. Pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb, razen če se lastnik obstoječega stanovanjskega objekta in investitor novega objekta dogovorita o vzajemnem in enako časovnem osončenju objektov v zimskem času.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.OPN je podlaga za graditev objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev (za gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti objektov in odstranitev objektov). Vsebuje strateški in izvedbeni del. Izvedbeni del OPN po posameznih enotah urejanja prostora določa območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. Kot prostorske izvedbene pogoje po posameznih enotah urejanja prostora med drugim določa prostorske izvedbene pogoje glede lege objektov in glede varovanja zdravja. Izpodbijani 58. člen OPN kot enega izmed prostorskih izvedbenih pogojev glede lege objektov določa obveznost odmika od parcelnih meja. Člen 111 OPN pa določa obveznost osončenja predvidenih in obstoječih sosednjih stavb kot enega izmed prostorskih izvedbenih pogojev glede varovanja zdravja.

4.Izpodbijani določbi OPN ne učinkujeta neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Kolikor bo pobudnik udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti OPN navajal v navedenih postopkih. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnik ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 58. in 111. člena OPN. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ne da bi se opredelilo do drugih procesnih predpostavk za obravnavo pobude.

5.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, se mu ni bilo treba opredeliti do predloga pobudnika za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb OPN.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: podpredsednik dr. Rok Čeferin ter sodnica in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rok Čeferin Podpredsednik

[1]Primerjaj s tretjim odstavkom 50. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3). Glej tudi prvi odstavek 49. člena in 50. člen OPN.

[2]Glej 43. člen OPN.

[3]Glej 58. člen OPN.

[4]Glej 111. člen OPN.

[5]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – v nadaljevanju GZ-1). Glej tudi 36. in 54. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20 – v nadaljevanju GZ). Postopki, začeti pred začetkom uporabe GZ-1, se končajo po določbah GZ (prvi odstavek 128. člena GZ-1), razen če investitor zahteva, da se končajo po določbah GZ-1 (tretji odstavek 128. člena GZ-1).