Jedro

Pri volitvah organov skupščine odstopi od tistih določb ZGD, ki se nanašajo na sklic skupščine, nimajo za posledico ničnosti njihove izvolitve.

Ničnostnih razlogov, ki jih tožeča stranka ne uveljavlja, sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti.

Samo kršitve tistih določb 281. - 287. člena ZGD, ki urejajo sklic skupščine, imajo za posledico ničnost sklepov skupščine ali pa samo posameznega sklepa, če se ničnostni razlog nanaša samo nanj. Na sklic skupščine pa se nanašajo tudi določbe o dnevnem redu in obveznosti objave predloga sklepa, ki naj bi ga skupščina sprejela.

Ničnost izvolitve članov nadzornega sveta (ničnost po uvodni določbi 361. člena ZGD v zvezi s tretjo alineo prvega odstavka 359. člena ZGD ima za posledico tudi ničnost razrešitve prejšnjega nadzornega sveta.

Izrek

I./ Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje delno spremeni tako, da se glasi: "Pritožbi tožene stranke se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se delno spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skuščine delniške družbe C.T. z dne 17.7.1997, zapisanih v notarskem zapisniku notarja Mira Bregarja iz Litije opr. štev. Sv 364/97 z dne 17.7.1997 v točkah ena, dva, tri in sedem dnevnega reda, z a v r n e. V ostalem delu (glede ugotovitve ničnosti sklepov, zapisanih v točkah štiri, pet in šest dnevnega reda notarskega zapisnika notarja Mira Bregarja) se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki spora nosita vsaka svoje stroške prvostopnega in pritožbenega postopka".

II./ V ostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

III./ Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki polovico njenih revizijskih stroškov v znesku 145.885,00 SIT v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

V Uradnem listu RS z dne 13.6.1997 je bil objavljen sklic redne skupščine tožene stranke za 17.7.1997. Predlog dnevnega reda, objavljenega v sklicu, je obsegal sedem točk. Pri vsaki točki dnevnega reda je bil objavljen tudi predlog sklepa, ki naj bi ga sprejela skupščina.

Tožeča stranka je v tožbi navedla, da sklepi v prvi, četrti, peti in šesti točki dnevnega reda skupščine niso bili sprejeti tako, kot so bili objavljeni njihovi predlogi v sklicu skupščine, oziroma v sklicu predlogi sklepov sploh niso bili objavljeni. Zato so nični po tretji alinei prvega odstavka 359. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...6/99; v nadaljevanju: ZGD). Sklepi v drugi, tretji in sedmi točki dnevnega reda so bili sicer sprejeti v skladu z njihovimi predlogi v objavljenem dnevnem redu. Ker pa so bili sprejeti pod vodstvom organov skupščine, ki niso bili izvoljeni na pravno veljaven način, so tudi nični. Zato predlaga ugotovitev ničnosti vseh sklepov, sprejetih na redni skupščini tožene stranke dne 17.7.1997. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. V razlogih sodbe ugotavlja, da v predlogih sklepov pod prvo, četrto, peto in šesto točko dnevnega reda ni bila navedena konkretna vsebina odločanja. Zato ti predlogi sploh ne ustrezajo pojmu predloga. V omenjenih točkah dnevnega reda torej predlogi sklepov v sklicu skupščine niso bili objavljeni v skladu s tretjim odstavkom 286. člena ZGD. Zato sklic skupščine ni bil izveden v skladu z določbami 281. do 287. člena ZGD. Kršitev katerega koli od omenjenih členov, ki se nanašajo na sklic skupščine pa ima za posledico ničnost vseh sklepov, sprejetih na skupščini. Zato so nični tudi sklepi, sprejeti pod drugo, tretjo in sedmo točko dnevnega reda skupščine.

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Po njegovem mnenju je treba ločevati med sklicem skupščine in ostalimi dolžnostmi, ki se pojavijo ob sklicu skupščine. Menilo je, da v zvezi s sklicem skupščine ni prišlo do napak, ki bi imele za posledico ničnost vseh sklepov skupščine. Neobjave konkretne vsebine predlogov sklepov o delitvi dobička, razrešitvi nadzornega sveta in volitvah novega ter določanje sejnine, kar vse so običajne točke dnevnega reda rednega zasedanja skupščine, ni mogoče opredeliti kot napako v sklicu skupščine, ker je že z napovedjo sprejema takšnih sklepov v tolikšni meri označen predmet sklepanja, da je delničarjem omogočeno uresničevanje njihovih pravic.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo ustrezno spremeni.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, ter toženi stranki. Ta je nanjo odgovorila ter predlagala zavrnitev revizije kot neutemeljene.

Revizija je utemeljena delno.

Sodni register je javna knjiga in se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov, vpisanih vanj (prvi odstavek 7. člena in 3. odstavek 8. člena Zakona o sodnem registru - Ur. list RS štev.

13/94).

Iz sodnega registra izhaja, da je druga tožeča stranka A.A. d.d. prenehala obstojati 16.1.1998 zaradi pripojitve k prvi tožeči stranki A.Av. d.d., tretje tožeče stranke Ak.A.d.d. pa ni, niti je ni bilo ob vložitvi tožbe.

Druga tožena stranka je z vpisom pripojitve v sodni register prenehala obstojati. Procesna posledica tega dejstva je prekinitev postopka (tretja alinea 212. člena ZPP). Če je v zvezi s prekinitvijo postopka in njegovim nadaljevanjem s prvo tožečo stranko kot - zaradi pripojitve - pravno naslednico druge tožeče stranke, prišlo do kakšne kršitve določb pravdnega postopka, ni šlo za kršitev iz desete točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Zato revizijsko sodišče ni preizkušalo, ali je do nje prišlo, ker v reviziji ni bila uveljavljana kot revizijski razlog (386. člen ZPP).

Drugače je glede tretje tožeče stranke, ki je nastopila v sporu kot stranka, čeprav ni bila subjekt iz 77. člena ZPP. To okoliščino bi bilo treba opredeliti kot kršitev iz desete točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), če ne bi takšne opredelitve izključevala posebna situacija.

Omenjena procesna kršitev obremenjuje samo postopek med tretjo tožečo stranko in toženo stranko, ne pa tudi postopka med prvo tožečo stranko in toženo stranko. Zato na sodbo, izdano po tožbenem zahtevku prve tožeče stranke, ne more učinkovati. Upoštevati je namreč treba, da učinkuje sodba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti sklepa skupščine delniške družbe (v nadaljevanju: sklep skupščine), proti vsem delničarjem, članom uprave in nadzornega sveta (367. člen ZGD), četudi vloži tožbo samo eden od upravičencev. Zato situacija, kakršna se je pojavila v tem sporu, ne more povzročiti drugačne odločitve v razmerju med prvo tožečo stranko in toženo stranko od tiste, kakršna bi bila, če bi tožbo vložila samo prva tožeča stranka. To pa ima za posledico, da učinkuje sodba, čeprav je vložil tožbo nekdo, ki po 77. členu ZPP ni stranka, v celoti enako zaradi tega, ker jo je vložila tudi oseba, ki je lahko stranka. Samo če bi vložila tožbo samo tretja tožeča stranka, bi moralo revizijsko sodišče zaradi tega, da ne bi prišlo do sodbe brez učinka, ravnati po tretjem odstavku 394. člena ZPP. Ker pa izpodbijana sodba učinkuje kot da tožbe ni vložil tudi nekdo, ki ne more biti stranka, v tem primeru ni kršitve iz desete točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Po tretji alinei 359. člena ZGD je ničen sklep skupščine, sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. do 287. členom ZGD in določbami statuta (v tem primeru ni izjeme, ki jo določa omenjena zakonska določba).

Na skupščini uresničujejo delničarji svoja upravičenja pri upravljanju delniške družbe. Uresničujejo jih v okviru pristojnosti, ki jih ima skupščina. Te določa 282. člen ZGD, določijo jih pa lahko tudi drugi zakoni.

Ni dvoma, da je v pristojnosti skupščine tudi izvolitev organov skupščine. Z njihovo izvolitvijo pa delničarji ne uresničujejo svojih upravičenj pri upravljanju delniške družbe, ampak samo sodelujejo pri izbiri organov skupščine zaradi omogočenja njenega dela. Zato pri volitvah organov skupščine odstopi od tistih določb ZGD, ki se nanašajo na sklic skupščine, nimajo za posledico ničnosti njihove izvolitve. V posledici tega samo ti odstopi, če ni drugih ničnostnih razlogov, tudi ne povzročijo ničnosti tistih sklepov skupščine, ki so jih sprejeli delničarji v okviru svojih upravljalskih upravičenj.

Glede na navedeno okoliščine, ki jih navaja tožeča stranka v zvezi z izbiro organov skupščine, nimajo za posledico ničnosti njihove izbire. Pritožbeno sodišče je zato pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine, sprejetih pod prvo točko dnevnega reda. Revizija v tem delu zato ni utemeljena.

Revizijsko sodišče se strinja s stališčem pritožbenega sodišča, da nima vsaka kršitev določb 281. do 287. člena ZGD za posledico možnost uspešnega uveljavljanja ničnosti sklepa skupščine, ampak samo tista, ki ureja sklic skupščine. Razlaga pritožbenega sodišča, katere določbe so v tako ozki povezavi s sklicem skupščine, da ima lahko njihova kršitev za posledico ugotovitev ničnosti sklepov skupščine pa je po mnenju revizijskega sodišča nekoliko preozka. Niso takšne določbe samo določbe, ki se v najožjem pomenu besede nanašajo na sklic (samo primeroma navedeno: drugi odstavek 283. člena ZGD). Med nje vsekakor spadata tudi določbi o objavi dnevnega reda in predloga sklepa k vsaki točki dnevnega reda (če je v okviru točke dnevnega reda predviden sprejem sklepa) (prvi in tretji odstavek 286. člena ZGD). Če delničar s sklicem skupščine ni natančno obveščen o sklepih, ki naj bi sprejela skupščina, oziroma kdo so kandidati za organe upravljanja, ki jih voli skupščina, se ne more ustrezno pripraviti na skupščino, s tem pa tudi ne izvajati upravljalskih upravičenj. Že samo prvi odstavek 288. člena ZGD pokaže, da se nanaša na sklic skupščine tudi tisti del določbe tretjega odstavka 286. člena ZGD, po katerem mora sklic skupščine v objavi dnevnega reda vsebovati tudi predlog za sprejem sklepov, oblikovan tako, kot naj bi bil na skupščini sprejet. V nasprotnem primeru je namreč delničarju odvzeta možnost oblikovanja nasprotnega predloga. Če predloga ne pozna, ne more oblikovati nasprotnega predloga. Od zahteve za natančno oblikovanje predlogov sklepov v dnevnem redu objavljenega sklica skupščine odstopa ZGD samo v drugem odstavku 286. člena, očitno zaradi možnosti večjega števila predlaganih sprememb in dopolnitev statuta in s tem povezane obširnosti predloga sklepa. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bila najbrže možna smiselna uporaba omenjene zakonske določbe tudi pri sklepanju o letnem poročilu, v drugih primerih pa je to vprašljivo. Nikakor pa ni možen odstop od zahteve po oblikovanju predlogov sklepov v sklicu skupščine z vsebino, kakor bo skupščina o njej odločala v zadevah, kot so bile objavljene v četrti, peti in šesti točki dnevnega reda.

Ničnostni razlogi iz tretje alinee prvega odstavka 359. člena ZGD se lahko nanašajo na vse sklepe, sprejete na skupščini, ali pa samo na nekatere od njih. Če v sklicu skupščine ne bo n. pr. objavljen čas oziroma kraj skupščine (drugi odstavek 283. člena ZGD), skupščina pa bi bila izvedena in na njej sprejeti sklepi, bo omenjena kršitev vplivala na vse na njej sprejete sklepe. Če pa samo predlog enega sklepa ne bo v skladu s tretjim odstavkom 286. člena ZGD, lahko ta pomanjkljivost v sklicu skupščine vpliva samo na veljavnost tega sklepa, ne pa tudi na veljavnost ostalih na skupščini sprejetih sklepov. Zato je zmotno pravno stališče sodišča prve stopnje, po katerem ima kršitev katere koli določbe 281. do 287. člena ZGD, ki se nanaša na sklic skupščine, za posledico ničnost vseh na skupščini sprejetih sklepov. Takšno razlago izključuje že določba prvega odstavka 105. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, to je zakona, katerega določbe, ki urejajo ničnost pogodb, so bistveno strožje od določb, s katerimi ZGD ureja izpodbijanje skupščinskih sklepov zaradi ničnosti.

Ureditev ničnosti sklepov skupščine oziroma volitev in njenega uveljavljanja po ZGD (359. do 363. člen ZGD) se bistveno razlikuje od ureditve ničnosti pogodb in njenega uveljavljanja po ZOR (103. do 110. člen ZOR). Zato je potrebna velika previdnost pri smiselnem uporabljanju določb ZOR, ki urejajo ničnost, v ničnostnih sporih po določbah ZGD. Ena od bistvenih razlik je v tem, da sodišče na obstoj ničnostnih razlogov po ZGD ne pazi po uradni dolžnosti, ampak se ničnost uveljavlja samo s tožbo (365. člen ZGD). Zato sodišče ničnostnemu tožbenemu zahtevku, če ugotovi, da ni uveljavljanih ničnostnih razlogov, ne more ugoditi iz ničnostnih razlogov, ki sicer morda obstojijo, tožeča stranka pa jih ni uveljavljala. Ob takšnem razumevanju določb ZGD ter upoštevanju že zgoraj obrazloženega stališča, da je mogoče ugotoviti ničnost samo tistega sklepa, na katerega se kršitev določb 281. do 287. člena ZGD o sklicu skupščine nanaša, revizija tudi zoper odločitev pritožbenega sodišča, nanašajočo se na drugo, tretjo in sedmo točko dnevnega reda skupščine, ni utemeljena. Glede sklepov skupščine, sprejetih v omenjenih točkah dnevnega reda ni namreč tožeča stranka navedla nobenih nepravilnosti pri sklicu skupščine. Njihovo ničnost je izvajala samo iz ničnosti izbire organov skupščine. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj pa te ni.

Pač pa je po mnenju revizijskega sodišča pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je s spremembo sodbe sodišča prve stopnje zavrnilo tudi tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov, sprejetih pod četrto, peto in šesto točko dnevnega reda skupščine. Nepopolnost predlogov sklepov, objavljenih v sklicu skupščine, zaradi česar je skupščina sprejela sklepe z drugačno vsebino od tiste v predlogih sklepov, je onemogočala delničarjem ustrezno pripravo na skupščino in s tem učinkovito uresničevanje njihovih upravljalskih upravičenj. Sklic skupščine glede sklepov v omenjenih točkah dnevnega reda zato res ni bil izveden v skladu z določbo tretjega odstavka 286. člena ZGD. To pa je ničnostni razlog po tretji alinei 359. člena ZGD. Pri tem revizijsko sodišče še pripominja, da ima ničnost izvolitve članov nadzornega sveta (ničnost po uvodni določbi 361. člena ZGD v zvezi s tretjo alineo prvega odstavka 359. člena ZGD) za posledico tudi ničnost razrešitve prejšnjega nadzornega sveta. Družba, ki po zakonu ali statutu mora imeti nadzorni svet (prvi in drugi odstavek 261. člena ZGD), zaradi ničnosti volitev nadzornega sveta ne more ostati brez njega. Zato mora dolžnosti nadzornega sveta do pravilne izvolitve novega opravljati dotedanji.

Glede na vse navedeno je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v deseti točki drugega odstavka 354. člena ZPP (386. člen ZPP), na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP (delna ugoditev reviziji in posledično delna sprememba sodbe sodišča druge stopnje) in 393. člena ZPP (delna zavrnitev revizije kot neutemeljene) razsodilo tako, kot to izhaja iz izreka sodbe. Pri tem je na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP odločilo, da nosi vsaka stranka spora svoje stroške prvostopnega in pritožbenega postopka, toženi stranki pa naložilo, da povrne tožeči stranki polovico njenih stroškov revizijskega postopka (pri tem je upoštevalo, da je pooblaščenec tožeče stranke zastopal samo eno tožečo stranko). Toženi stranki stroškov revizijskega postopka ni priznalo iz razlogov prvega odstavka 155. člena ZPP. Sicer jih pa tožena stranka s tem, da je navedla določeno število točk, ne da bi natančneje navedla, kaj naj bi predstavljale, sploh ni jasno opredelila (drugi odstavek 164. člena ZPP).