Jedro

Plačilni nalog mestnega redarstva, ki je pravnomočen in izvršljiv, predstavlja za davčni organ izvršilni naslov za uvedbo prisilne izterjave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.6.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada L., Izpostave L.M.P. z dne 8.5.1997, s katerim je prvostopni organ zoper tožnico uvedel prisilno izterjavo neporavnane denarne kazni v znesku 3.000,00 SIT in stroškov sklepa o prisilni izterjavi v znesku 1.000,00 SIT iz osebnih prejemkov tožnice.

Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da gre v obravnavanem primeru za prisilno izterjavo denarne kazni, ki je bila tožnici izrečena zaradi prekrška, storjenega po Odloku o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 2/92 in 24/96) po plačilnem nalogu Mestnega redarstva L. Plačilni nalog je postal pravnomočen in izvršljiv. Po podatkih upravnega spisa je bila tožnici večkrat poizkušena vročitev pošiljke Mestnega redarstva L., in zato sodišče prve stopnje meni, da je bila tožnici pravilno opravljena vročitev pošiljke glede na določbi 87. in 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). V obravnavanem primeru ni dvoma o pravilnosti odločitve tožene stranke, ki temelji na izvršljivosti plačilnega naloga, kar je pogoj za izdajo sklepa o prisilni izterjavi denarne kazni. Sodišče prve stopnje je zavrnilo pavšalne trditve tožnice o neustavnosti Odloka o ureditvi cestnega prometa in še poudarilo, da s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločbe (plačilnega naloga), ki se izvršuje.

Tožnica v pritožbi uveljavlja vse pritožbenega razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbi ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Sklicuje se na tožbene trditve in dodaja, da ni bil izpeljan postopek o materialni odločitvi prekrška, s tem pa tudi niso izpolnjeni pogoji za izvršbo. Spornega dne ni vozila motornega vozila, niti ni dobila ta dan ali kasneje kakršnokoli obvestilo o prekršku. Prekršek, ki naj bi bil storjen 2.10.1996, je zastaran, tudi če bi bil storjen. Kršena so bila tudi pravila upravnega postopka, ker ni bila zaslišana.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo dolžnega zneska denarne kazni na podlagi plačilnega naloga Mestnega redarstva L. z dne 2.10.1996. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, to pa potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih, je plačilni nalog opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti na dan 13.11.1996. Na podlagi določbe 4. odstavka 44. člena ZDavP predstavlja za davčni organ ta plačilni nalog, ki je pravnomočen in izvršljiv, izvršilni naslov za uvedbo prisilne izterjave. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča organ prve stopnje pravno in dejansko podlago za izdajo sklepa o prisilni izterjavi dolga.

Pritožbeno sodišče pa zavrača pritožbene ugovore o tem, da tožnica ni storila prekrška in da bi bil tak prekršek tudi zastaran, saj se ti ugovori nanašajo na sam plačilni nalog, ki pa se s sklepom o prisilni izterjavi, ki je predmet tega upravnega spora, že izvršuje. Kot pa je pravilno pojasnilo tožnici že sodišče prve stopnje, pa s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi dolga ni možno izpodbijati odločb (plačilnega naloga), ki se izvršujejo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.