Jedro

Glede na izjavo tožnice, da brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje, je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 42. člena ZBPP pravilno ugotovil, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih je potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da tožnici z dnem 5. 3. 2011 preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči, ki jo je prejela z odločbo Opr. št. Bpp 667/2010-10 z dne 19. 11. 2010. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč odobrena za vložitev tožbe na razveljavitev darilne pogodbe z dne 26. 1. 2000 in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje. Z izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A.A. Tožnica je z dopisoma z dne 4. 3. in 18. 3. 2011 sporočila, da od 5. 3. 2011 brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje in zahtevala razrešitev navedenega odvetnika. Organ za brezplačno pravno pomoč jo je nato z dopisom z dne 22. 3. 2011 pozval, da pojasni, ali morda želi, da jo v nadaljevanju postopka razveljavitve darilne pogodbe zastopa drug odvetnik in ji tudi pojasnil, da lahko v tem primeru sama predlaga drugega odvetnika. Dne 8. 6. 2011 pa se je tožnica osebno zglasila pri Službi za BPP in ponovno navedla, da od 5. 3. 2011 ne potrebuje oziroma ne želi več brezplačne pravne pomoči. Na podlagi navedenih dejstev je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je na podlagi drugega odstavka 42. člena ZBPP tožnici prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči. Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločitev, ker Organ za brezplačno pravno pomoč ni pojasnil, zakaj je tako dolgo odločal o stvari, prav tako v obrazložitvi ni razložil vseh zahtevkov in navedb tožnice. Odvetnik A.A. je kljub preklicu pooblastila še naprej samovoljno opravljal odvetniške storitve, o svojih aktivnostih je ni obveščal, dne 30. 6. 2011 pa je Okrožno sodišče v Mariboru izdalo sklep, s katerim je določilo novo vrednost spornega predmeta na 2.086,46 EUR. Predlaga, da Organ za brezplačno pravno pomoč spremeni in popravi svojo odločbo, tako da v obrazložitvi razloži vse zahtevke, predvsem pa da je krivdni razlog za prenehanje brezplačne pravne pomoči na strani odvetnika in ne na strani upravičenke. Zahteva, da se odvetniku določi plačilo stroškov za zastopanje do 5. 3. 2011 na podlagi sporne vrednosti predmeta v vrednosti 2.086,46 EUR.

Tožena stranka je poslala upravne spise na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je tožena stranka v zadevi pravilno odločila in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Tožnici je bila z odločbo Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. 667/2010-10 z dne 9. 11. 2010 odobrena redna brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe na razveljavitev darilne pogodbe z dne 26. 1. 2000 in za zastopanje v tem postopku pred sodiščem prve stopnje. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je bil določen odvetnik A.A. V skladu z 42. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 96/2004-UPB s spremembami) strokovna služba za brezplačno pravno pomoč začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar med drugim ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči. O spremembah odloči pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka. Iz podatkov predloženega upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica, glede na izraženo nezadovoljstvo z delom dodeljenega odvetnika, pozvana, da pojasni ali morda želi, da jo v nadaljevanju postopka razveljavitve darilne pogodbe zastopa drug odvetnik in da lahko v tem primeru sama predlaga odvetnika. Tožnica temu pozivu ni sledila, pač pa je dne 8. 6. 20011 pri Službi za brezplačno pravno pomoč osebno navedla, da od 5. 3. 2011 ne potrebuje oziroma ne želi več brezplačne pravne pomoči. Glede na izjavo tožnice, da brezplačne pravne pomoči več ne potrebuje, je tako Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 42. člena ZBPP pravilno ugotovil, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih je potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Zato sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbene navedbe glede tega, da obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje vseh navedb tožnice v zvezi z vrednostjo spornega predmeta v postopku za razveljavitev darilne pogodbe oziroma ugotovitve, da je krivdni razlog za prenehanje brezplačne pravne pomoči na strani odvetnika. Izpodbijana odločitev temelji na lastni izjavi tožnice, da brezplačne pravne pomoči ne potrebuje, to pa je tudi po presoji sodišča edina relevantna okoliščina za izdajo drugačne odločbe o (ne)upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Ker je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita je sodišče zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/206 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo