Jedro

Zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika proti v tej zadevi izdanemu sklepu o izvršbi z dne 15.2.2008 kot neutemeljen zavrnilo ter hkrati odločilo, da lahko dolžnik v 30-dneh od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – izrek pod I izpodbijanega sklepa. V izreku pod II je odločilo, da je dolžnik dolžan v roku 8 dni po prejemu sklepa povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 503,98 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila. V presežku je zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov ustavilo; pod III izreka izpodbijanega sklepa pa je odločilo, da se izvršba na premičnine ustavi.

Proti citiranemu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. Izpodbija odločitev vsebovano v 1. točki odločitve pod I o zavrnitvi ugovora dolžnika kot neutemeljenega in v 1. točki odločitve pod II – o naložitvi povrnitve izvršilnih stroškov. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ in se v pritožbenem predlogu zavzema za razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, upniku pa naj pritožbeno sodišče naloži povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Po pregledu in preizkusu zadeve tako v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti – drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč vsa za odločitev v tej zadevi odločilna dejstva pravilno in v popolni meri ugotovilo, tako da je glede na te lahko uporabilo tudi pravo materialno pravo, pri svojem delu pa ni storilo ne po uradni dolžnosti upoštevnih, kot tudi ne v pritožbi smiselno očitanih bistvenih kršitev določb procesnega prava. Pritožbeno sodišče zato v celoti povzema razloge izpodbijanega sklepa kot pravilne, glede na pritožbena izvajanja pa le še dodaja: Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku ne bi smelo odločati o utemeljenosti spornega dejstva, in sicer obstoja dogovora o načinu poravnave preživninskih obveznosti, ker da gre za dejstvo, ki je nastalo po izvršilnem naslovu in katerega je dolžnik v celoti realiziral, zaradi česar da bi moralo sodišče v tem delu ugotavljanja spornih dejstev, ki jih šteje kot ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo, prepustiti v presojo pravdnemu sodišču. Takšna pritožbena izvajanja je treba zavrniti že iz samega zakonskega besedila 59. člena ZIZ, ki določa, da če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (prvi odstavek); vložitev tožbe po prejšnjem odstavku pa ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če s tem zakonom ni drugače določeno (drugi odstavek citiranega člena). To pomeni, da zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno, zato izvršilno sodišče v takšnem primeru dolžnika ne napoti na pravdo ali drug postopek, in prekine izvršbo, kot je moralo ravnati do spremembe zakona.

Nadaljnja pritožbena trditev, da sodišče prve stopnje nima razlogov, zakaj je utemeljen zahtevek upnika za izplačilo preživnine za čas od 6.7.2006 dalje, saj da se zajema v to obdobje tudi čas pred pridobitvijo izvršilnega naslova, to je od 9.9.2005 dalje, kar je sicer razvidno iz seštevka izterjevane preživnine do meseca avgusta 2006, je nekoliko nejasna, saj se v obravnavanem primeru zahteva preživnina za čas od 9.9.2005 do 10.11.2007 in zavarovanje preživninskih obrokov za čas od 3.1.2008 do 3.1.2009, kar je povsem v skladu z izvršilnim naslovom, v katerem je dolžniku naložena dolžnost plačevanja preživnine za oba otroka od 9.9.2005 dalje in dokler bodo za to obstajali zakoniti pogoji.

O nadaljnji pritožbeni trditvi, da ugovornega razloga glede plačevanja stroškov gospodinjstva, stroškov bivanja, ipd., dolžnik ni mogel uveljavljati v postopku izdaje izvršilnega naslova, zato da o teh dejstvih sodišče ne bi smelo zavzeti zaključkov, temveč zgolj ugotoviti, da lahko ta dejstva s predlaganimi dokazi preprečujejo izvršbo, ter bi zato moralo sodišče izvršilni postopek prekiniti zaradi napotitve strank na pravdni postopek, je odgovorjeno že zgoraj z razlago določila 59. člena ZIZ; sicer pa je o dejstvu, da med zakonito zastopnico mladoletnih upnikov in dolžnikom ni obstajal dogovor o tem, da lahko preživnino v času, ko je še živel z upnikoma in njuno materjo, poravnava kakorkoli drugače kot s tem, da zneske preživnine za otroka izroči zakoniti zastopnici, sodišče prve stopnje zavzelo povsem pravilne zaključke (tretji odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa na strani 3), ki jih tudi ta pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Enako velja tudi za pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno razlogovalo plačevanje malice za mladoletno hči in da plačevanja leasinga za avtomobil predstavlja darilo zakoniti zastopnici.

Odločitve o nadaljnjih izvršilnih stroških pritožba v razlogih ne graja, zato je to odločitev pritožbeno sodišče preizkusilo le po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev, pri čemer je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri tej odločitvi uporabilo pravo materialno pravo, bistvenih kršitev pa ni storilo.

Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče pritožbi ni moglo priznati uspeha, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje – 2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Pritožnik s svojo pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.