Jedro

Kolikor je dolžnik ugovarjal, da preživnine ne zmore plačati, ni uveljavljal razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti ugovor.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep o izvršbi v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice v znesku 699.117,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega posamičnega zapadlega zneska preživnine do vsakega 19. v mesecu do plačila, in sicer za obdobje vključno od meseca oktobra 1996 do vkjučno meseca oktobra 1998, stroškov izvršbe v znesku 4.350,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in zavarovanje plačila bodoče preživnine, ki dospe v plačilo v času od 1.11.1998 do 31.10.1999, v mesečnem znesku 30.030,50 SIT oziroma v znesku, usklajenem z gibanjem življenjskih stroškov in plač RS po sklepu vlade.

Zoper tak sklep je dolžnik ugovarjal in navaja, da je preživnino redno plačeval od novembra 1996 do novembra 1997. Kot dokaz priloga položnice. Nadalje navaja, da se mu je zdravje nato poslabšalo in je bil nekaj časa v bolnišnici ter je ostal brez sredstev za preživljanje. Oktobra 1998 je bil invalidsko upokojen s 34.000,00 SIT. Ima tudi sina D., za katerega mu je določena preživnina v mesečnem znesku 15.000,00 SIT.

Upnica je na ugovor odgovorila in navaja, da ni res, da bi dolžnik plačeval preživnino.

Sodišče prve stopnje je deloma ugodilo ugovoru, tako da je sklep o izvršbi delno razveljavilo za glavnico v znesku 327.719,57 SIT, to je v celoti za preživnino za čas od 1.10.19996 do 30.9.1997 ter za del preživnine za mesec oktober 1997, in sicer v znesku 6.268,27 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega mesečnega obroka, vsakokrat od 19. v mesecu do plačila, in zakonite zamudne obresti od zneska preživnine za mesec oktober 1997 od dne 19.10.1997. V preostalem delu pa je ugovor štelo kot neutemeljen in ga je v tem obsegu poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upoštevalo in po 313. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89) obračunalo plačila, ki jih je dolžnik dokazal s predloženimi položnicami. S temi pa ni v celoti poravnal v obdobju med 1.10.1996 in 30.11.1997 zapadlih zneskov preživnine, kakor zatrjuje, temveč le v obsegu, kakor je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Še naprej tako dolguje del preživnine za mesec oktober, in sicer v znesku 21.232,53 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.11.1997 ter vse kasneje zapadle zneske, za katere je bila dovoljena izvršba, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega od njih dalje. Kolikor pa je dolžnik ugovarjal, da preživnine ne zmore plačevati, ni uveljavljal razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti ugovor. Člen 55 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98) določa, da je ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in jih primeroma našteva. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne sodbe (17. člen ZIZ), in dolžnik v izvršilnem postopku ne more uveljavljati spremenjenih okoliščin oz. se sklicevati na svoje slabo premoženjsko stanje. Stranke in sodišče so vezani na vsebino pravnomočne sodbe, s katero je dolžniku za nedoločen čas naloženo, da vnaprej plačuje preživnino v določenih mesečnih zneskih. Dolžnik bi lahko uveljavljal okoliščine, ki so nastale po koncu glavne obravnave, po kateri je bila izdana sodba, le s tožbo v novi pravdi, in sicer le za naprej, nikakor pa ne za obdobje, za katero je bila dovoljena izvršba z izpodbijanim sklepom o izvršbi.

Zato je sodišče druge stopnje zavrnilo tožbo dolžnika kot neutemeljeno in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi določbe 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.