Jedro

Tudi za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe velja učinek materialne pravnomočnosti in visečnosti pravdnega postopka in v njegovi posledici pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 10. 12. 2021 se delno ugodi in se sklep v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru nasprotne udeleženke delno ugodi in se sklep o začasni odredbi z dne 7. 10. 2021 v III. točki izreka razveljavi, v ostalem se pritožba nasprotne udeleženke in pritožba druge udeleženke v celoti zavrneta.

II. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 15. 12. 2021 se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pod opr. št. III N 97/2021, dne 7. 10. 2021 izdalo začasno odredbo na podlagi katere je mladoletni hčerki nasprotne udeleženke začasno namestilo v intenzivno stanovanjsko skupino preko Strokovnega centra X., ki na območju, kjer otroka prebivata, usklajuje sodelovanje strokovnih centrov za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami ter motnjami (I) in sklenilo, da stiki med deklicama in njuno materjo potekajo vsakih 14 dni ob torkih med 19. in 19.30 uro, in sicer s telefonskim klicem v dolžini največ 10 minut pod nadzorom strokovnega delavca Strokovnega centra X. (III), stiki med deklicama in njuno babico (drugo udeleženko) potekajo po vnaprejšnjem dogovoru s Strokovnim centrom X. in matičnim vzgojiteljem, upoštevaje njihov vzgojni program (IV). V sklepu z dne 22. 9. 2021 je omejilo stike med nasprotno udeleženko in njenima hčerkama tako, da ti potekajo vsakih 14 dni ob torkih med 19. in 19.30 uro, in sicer s telefonskim klicem v dolžini največ 10 minut z vsakim otrokom pod nadzorom strokovnega delavca Centra Y. 2. V sklepu z dne 10. 12. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 7. 10. 2021 in ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 10. 12. 2021. V sklepu z dne 15. 12. 2021 je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 7. 10. 2021. Nasprotna udeleženka s pritožbo izpodbija sklepa z dne 10. 12. 2021 in 15. 12. 2021, druga udeleženka pa sklep z dne 10. 12. 2021. 3. Pritožba druge udeleženke ni utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 15. 12. 2021 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 10. 12. 2021 je delno utemeljena.

**O pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 15. 12. 2021**

4. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da se z namestitvijo deklic v bivalno enoto v ... ne strinja, ker to ni v njuno največjo korist. Že od marca 2021 sta nameščeni pri njuni babici in predlagatelj ni podal pripomb, da tam za deklici ne bi bilo ustrezno poskrbljeno, zato ni bilo podlage, da sodišče z začasno odredbo premesti deklici v intenzivno stanovanjsko enoto. Takšna namestitev je skrajni ukrep, če druge možnosti ni. Navaja, da se jo bili odvzeti vsi fizični stiki z deklicama, ki sedaj potekajo le še vsakih 14 dni preko telefona in da ta odločitev ni obrazložena.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Tudi za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe velja učinek materialne pravnomočnosti in visečnosti pravdnega postopka in v njegovi posledici pravilo o prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje očitno prezrlo, da je stike med materjo in hčerkama omejilo na telefonski klic vsake 14 dni ob torkih med 19. in 19.30 uro v dolžini največ 10 minut z vsako od deklic, pod nadzorom strokovnega delavca Centra Y. že v sklepu z dne 22. 9. 2021 tako, da je odločitev v sklepu z dne 7. 10. 2021 v izpodbijani III. točki izreka litispendenca, zato je potrebno pritožbi v tem delu ugoditi in sklep o začasni odredbi z dne 7. 10. 2021 v III. točki razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Pritožba zoper I. točko izreka, na podlagi katerega sta bili deklici začasno nameščeni v intenzivno stanovanjsko skupino v ..., ni utemeljena. Pritožba ima prav, da je babica ves čas nasprotovala namestitvi deklic v intenzivno stanovanjsko enoto, a se ni želela soočiti z možnostjo, da njena hčerka deklici ogroža in da je storila očitana ji kazniva dejanja. Center za socialno delo se je večkrat obrnil na babico, da bi prevzela skrb za deklici s posebnimi potrebami in se vključila v usposabljanje, s katerim bi poglobila znanje o otrocih s posebnimi potrebami, a je ves čas vztrajala, da ne more prevzeti dolgotrajne skrbi za deklici. Pritožbeno sodišče to lahko razume glede na njene zdravstvene težave, zaradi katerih je tudi dejansko vprašljiva njena dejanska zmožnost dolgotrajno skrbeti za deklici, saj je v postopku večkrat povedala, da sta deklici vzgojno zahtevni in da ji zato pri skrbi za deklici pomagajo tudi drugi sorodniki. Tako mati kot babica sta bili obveščeni, da CSD za deklici zato išče primerno rejniško družino, in da če te ne bo mogoče najti, bosta deklici nameščeni v zavod. Babica je nastanitvi v zavod sicer nasprotovala, bolj aktivno pa se v skrb za deklici s posebnimi potrebami ni bila pripravljena vključiti, zato se tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožbene navedbe pokažejo kot neutemeljene in jih je potrebno zavrniti. In ker sodišče ne najde niti tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v delu, ki se nanaša na namestitev deklic v intenzivno stanovanjsko enoto, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**O pritožbi nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 10. 12. 2021**

8. V zgoraj navedenem sklepu je sodišče zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 22. 9. 2021, s katerim je stike med materjo in njenima hčerkama omejilo na vsakih 14 dni po 10 minut preko telefona v navzočnosti strokovnega delavca.

9. Odločitev izpodbija nasprotna udeleženka po odvetniku. V obrazložitvi navaja, da so ji bili z izpodbijanim sklepom odvzeti vsi fizični stiki z njenima hčerkama, potekali naj bi le po telefonu enkrat na 14 dni. Povzema ugotovitve iz izvedenskega mnenja v kazenskem postopku in zaključuje, da bi sodišče moralo upoštevati, da je preprosta osebnost z manj zrelo osebnostno organizacijo, da ima nižje primarne mentalne sposobnosti, šibkejše prilagoditvene zmožnosti in pomanjkljive socialne spretnosti, zato lahko razume samo enostavnejše problemske situacije in ima motnje v kognitivnem delovanju. Tudi pozornost in spominski sistem sta oškodovana, mišljenje je stereotipno in upočasnjeno. Pritožnica ima deficit in motnje na osebnostnem kognitivnem, čustvenem in socialnem področju. Gre za manj zrelo osebnost s šibkejšimi prilagoditvenimi zmožnostmi. Deklicama ne more zagotoviti bolj kakovostnih stikov, ne zato, ker tega ne bi želela, ampak zato, ker tega ne zmore. Zato ni poštena niti ni pravična odločitev sodišča, ki ji je zaradi njenih slabih mentalnih sposobnosti preprečilo kakršenkoli osebni stik s hčerkama. Zaradi objektivnih okoliščin tako tudi ni pričakovati, da bi se njene osebnostne lastnosti sčasoma lahko spremenile, niti njena sposobnost, kako naj z deklicama ravna na stiku. Kljub temu je prepričana, da bi bili stiki z deklicama v njuno korist in zato vlaga vse napore, ki jih zmore, a se nanje bolje ni sposobna pripraviti. Zato bi ji morali vsi deležniki pomagati, da bi vzpostavila bolj kakovosten stik s hčerkama, ne pa enostavno prekiniti vse fizične stike, saj se bosta deklici tako povsem odtujili, kar bo zanju nepopravljiva škoda.

10. Pritožba ni utemeljena.

11. V konkretnem primeru sta predmet obravnave deklici s posebnimi potrebami, ki imata psihosocialne težave že zaradi njune oškodovanosti, pa tudi preteklih zlorab, zanemarjenja in neustrezne skrbi matere. Zato ne moreta biti izpostavljeni nadaljnjim stiskam, za katere je bilo ugotovljeno, da jih doživljata ravno na stikih z materjo. Četudi ju mati s svojim vedenjem in ravnanjem na stikih ne spravlja v stisko namerno, pa je dejstvo, da se to dogaja, da to deklicama ni v korist in da je zato potrebno stike pod nadzorom vsaj začasno ukiniti.

12. Pritožnica nekritično prezre, da je center za socialno delo že več let spremljal njeno družino, iz leta v leto bolj intenzivno, ji poskušal preko različnih oblik pomoči pomagati pri izboljšanju njenih starševskih sposobnosti. Zato so sprva stiki potekali pod nadzorom strokovnih delavcev centra za socialno delo, a kljub naporom vseh sodelujočih na stikih, ni bilo mogoče zaznati nobenih premikov na bolje, saj se je mati vedno vračala v stare vzorce vedenja, deklici pa sta zato na stikih z materjo doživljali stiske. To je tudi razlog, da je bilo potrebno stike omejiti in jih zreducirati zgolj na stike vsake 14 dni preko telefona. Tako se pokaže pritožba kot neutemeljena in jo je potrebno zavrniti (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**O pritožbi druge udeleženke zoper sklep z dne 10. 12. 2021**

13. Druga udeleženka, babica, v pritožbi navaja, da sta bili deklici na podlagi začasne odredbe ob njenem soglasju nameščeni pri njej vse od marca 2021 in je zanju pripravljena skrbeti, dokler ne bosta vrnjeni njuni materi. Nikoli ni bila obveščena, da nameravajo deklici namestiti v zavod. Če bi to vedela, bi povedala, da bo za deklici skrbela, dokler o zadevi ne bo dokončno odločeno. Za deklici je do sedaj ustrezno poskrbela, zato ne razume, zakaj je sodišče izdalo začasno odredbo, na podlagi katere je deklici namestilo v intenzivno stanovanjsko enoto.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Iz listinske dokumentacije, ki jo je 25. 10. 2021 sodišču predložil center za socialno delo sledi, da je tako z materjo kot babico opravil več razgovorov, v katerih sta bili obveščeni, da je potrebno najti trajnejšo rešitev za namestitev deklic, zato se je obrnil tudi na njuno babico, ki pa v zvezi s skrbjo deklic ni želela prevzeti nobenih dodatnih obveznosti kljub temu, da se z namestitvijo v zavod nikakor ni strinjala.

16. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču centra za socialno delo, da je še posebej skrb vzbujajoče pomanjkanje uvida babice v realno stanje in zanikanje kakršnekoli možnosti, da bi mati deklici lahko ogrožala in storila očitana ji kazniva dejanja, za katere je že v teku kazenski postopek. Prav tako nekritična je tudi do hčerkinih zmanjšanih starševskih sposobnosti oziroma jih celo racionalizira. Babici je bila ponujena možnost, da se vključi v intenzivno usposabljanje, v katerem bi poglobila znanje o deklicah s posebnimi potrebami tudi tako, da bi prevzela rejniško vlogo, česar pa ni želela, saj ni želela prevzeti dodatne skrbi, niti ni zaznala očitanih pomanjkljivosti na strani svoje hčerke.

17. Zato se tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožbene navedbe pokažejo kot neutemeljene in jih je potrebno zavrniti. In ker sodišče ne najde niti tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v delu, ki se nanaša na namestitev deklic v intenzivno stanovanjsko enoto, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).