Jedro

Ustavno sodišče je odločilo, da morajo do uveljavitve drugačne zakonske ureditve, sodišča pri izreku pogojne obsodbe vštevati čas preizkusne dobe, ki je v zvezi z istim kaznivim dejanjem že pretekel do razveljavitve prejšnje pravnomočne odločbe.

Višje sodišče ugotavlja, da nobena zakonska določba v KZ-1 sodišču pri izreku nove pogojne obsodbe v novem sojenju na podlagi 426. člena ZKP, ne omogoča, da bi v novo izrečeno sankcijo vštelo že pretečeno preizkusno dobo. Razlaga po kateri naj bi sodišče lahko vštelo preizkusno dobo na podlagi prvega ali tretjega odstavka 56. člena KZ-1 pa je v nasprotju z načelom določnosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave, zato že pretečene preizkusne dobe ni mogoče vštevati z ustavno skladno razlago 56. člena KZ-1.

Višje sodišče ugotavlja, da je glede na določeno preizkusno dobo v ponovljenem postopku, ta že v celoti potekla, saj je od pravnomočnosti sodbe iz prvega sojenja do razveljavitve navedene sodbe, preteklo eno leto in devet mesecev preizkusne dobe, kar upoštevaje navedeno ustavno odločbo, narekuje vštevanje že pretečenega časa preizkusne dobe po prejšnji pravnomočni sodni odločbi do razveljavitve le-te.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obtoženemu A. A. na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Up 410/2022, U-I-79/24 z dne 20. 11. 2024, v določeno preizkusno dobo 1 (enega) leta, všteje čas preizkusne dobe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani X K 18245/2017 z dne 14. 6. 2021, pravnomočni 16. 2. 2022 in razveljavljeni s sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 18245/2017 z dne 16. 11. 2023,

od 16. 2. 2022 do 16. 11. 2023.

II.V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo v ponovljenem kazenskem postopku obtoženega A. A., spoznalo za krivega kaznivega dejanja pomoči h kaznivemu dejanju sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po drugem odstavku 263. člena v zvezi s prvim odstavkom 38. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Po 57. in 58. členu KZ-1 je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen sedem mesecev zapora in denarno kazen 40 dnevnih zneskov po 50,00 EUR, v skupnem znesku 2.000,00 EUR. Glede določene zaporne kazni je odločilo, da ta ne bo izrečena, če obtoženi A. A. v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja; glede denarne kazni pa je odločilo, da se ta izvrši in da jo je obtoženec dolžan plačati v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe; določilo je tudi način izvršitve za primer, če denarne kazni ne bi bilo moč prisilno izterjati, tako da bo za vsaka začeta dva dnevna zneska (100,00 EUR) določen en dan zapora. Obtožencu je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in sodno takso.

2.Zoper navedeno sodbo so se pritožili obtoženčevi zagovorniki, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, napačne uporabe kazenskega zakona ter zaradi odločbe o izrečeni kazenski sankciji, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in obtoženca oprosti storitve očitanega mu kaznivega dejanja; podrejeno da višje sodišče skladno z odločbo Ustavnega sodišča pri izreku pogojne obsodbe všteje tudi čas že pretečene preizkusne dobe po poprejšnji pravnomočni sodbi od pravnomočnosti do razveljavitve le te.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Obtoženčevi zagovorniki so zatrjevali, da v obravnavani zadevi obtoženi in policisti niso izpolnili zakonskih znakov nobenega kaznivega dejanja, saj je bil postopek zoper policista, ki sta opravila preizkus z alkotestom oziroma sporno uradno dejanje, ustavljen, takšno, sicer ponovljeno stališče kot že v predhodnem postopku pred sodiščem prve in druge stopnje ter v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, pa so oprli tudi na ločeno mnenje vrhovne sodnice Barbare Zobec k sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 18245/2017 z dne 16. 11. 2023. V bistvenem so ugotovitve iz ločenega mnenja tudi povzeli.

5.Višje sodišče glede na take navedbe ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi vendarle za osamljeno stališče zavzeto v ločenem mnenju, ki mu ni moč slediti zaradi neprepričljivosti argumentov, saj je bistveno bolj prepričljiva argumentacija zavzeta v sodbi Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi z dne 16. 11. 2023, ko je Vrhovno sodišče v točki 16 navedlo celostne in prepričljive razloge, da je v obravnavani zadevi bilo ustrezno tolmačeno, da je šlo za opravo nezakonitega uradnega dejanja in izpolnitev zakonskih znakov le-tega s strani obsojencev, kar je ugotovitev glede na vsebinsko primerljivo uveljavljanje pomislekov zagovornikov obtoženih C. C., D. D., E. E. in A. A. v vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti glede uveljavljane kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP.

6.Tudi v razlogih izpodbijane sodbe v točkah 93 in 94 se je prvostopenjsko sodišče jasno in argumentirano opredelilo do tega, da je v obravnavani zadevi šlo za nezakonito opravo uradnega dejanja, pri čemer je prvostopenjsko sodišče take ugotovitve dodatno oprlo na ugotovitve dokaznega postopka, ki jih je pravilno vrednotilo kot take, da dokazujejo tudi obtoženemu A. A. naslovljen očitek in način storitve kaznivega dejanja.

12.Ker je v obravnavani zadevi obtoženemu A. A. v prvotnem sojenju bila izrečena pogojna zaporna kazen desetih mesecev zapora in denarna kazen 40-dnevnih zneskov po 50,00 EUR (2.000,00 EUR denarne kazni), s preizkusno dobo dveh let glede določene zaporne kazni, da ta ne bo izrečena, če obtoženec v navedenem roku ne bo storil novega kaznivega dejanja, je preizkusna doba po navedeni sodbi pričela teči s pravnomočnostjo sodbe, torej od 16. 2. 2022 dalje. Ker pa je v nadaljevanju prišlo do razveljavitve pravnomočne sodbe iz prvega sojenja 16. 11. 2023, v ponovnem sojenju pa je bila obtožencu ponovno izrečena pogojna obsodba, z določeno sedemmesečno zaporno kaznijo in denarno kaznijo 40-dnevnih zneskov po 50,00 EUR (2.000,00 EUR denarne kazni) z določeno preizkusno dobo enega leta, višje sodišče po navedenem ugotavlja, da je glede na določeno preizkusno dobo v ponovljenem postopku, ta že v celoti potekla, saj je od pravnomočnosti sodbe iz prvega sojenja (16. 2. 2022) do razveljavitve navedene sodbe 16. 11. 2023, preteklo eno leto in devet mesecev preizkusne dobe, kar upoštevaje navedeno ustavno odločbo, narekuje vštevanje že pretečenega časa preizkusne dobe po prejšnji pravnomočni sodni odločbi do razveljavitve le-te 16. 11. 2023.

13.Pritožbi obtoženčevih zagovornikov je zato višje sodišče v navedenem obsegu ugodilo. Pri preizkusu izpodbijane sodbe v okviru določbe prvega odstavka 383. člena ZKP, ki ga mora višje sodišče vselej opraviti, pa ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je ob oceni, da pritožbi razen v delu, ko se je izkazala za utemeljeno, ni moč slediti, le-to v preostalem zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 56, 56/1, 56/3 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 129, 129/1, 426 Zakon o ustavnem sodišču (1994) - ZUstS - člen 1, 1/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.