Jedro

Po 6. točki prvega odstavka 135. člena ZV-1 vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da je vodno dovoljenje št. 35526-12025/2004 z dne 8. 6. 2005, izdano tam navedenim strankam, med drugim tudi obema tožnikoma, za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo iz neimenovanega zajetja, določenega s tam navedenimi Gauss-Krügerjevimi koordinatami, na zemljišču s parc. št. 102/1, k.o. ..., prenehalo dne 1. 1. 2011. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi poizvedb pri Občini ... ugotovila, da sta poleg ostalih tudi stanovanjska objekta obeh tožnikov že priključena na javni vodovod. Sklicuje se na več določb Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08, v nadaljevanju Pravilnik), po katerih na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo (13. člen) oziroma je treba zagotoviti priključek stavbe na javni vodovod (14. in 35. člen) ter na 6. točko prvega odstavka 135. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) po kateri vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo.

2. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbi tožnikov zoper izpodbijano odločbo, v obrazložitvi pa povzema razloge iz obrazložitve prvostopenjske odločbe ter dodaja, da na prenehanje vodnega dovoljenja po zakonu ne vpliva doba lastne oskrbe s pitno vodo in tudi ne lastništvo zasebnega vodovoda ter njegovo vzdrževanje ali navedba, da je voda iz zasebnega vodovoda zdrava.

3. Tožnika se s tako odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da sta lastnika vodovoda v ..., da se voda iz tega vodovoda uporablja že več kot 100 let in da je bil vodovod obnovljen v lastni režiji. Zato menita, da jima nihče ne more vzeti tega vodovoda, ki je zasebna lastnina. Zasebne lastnine ni mogoče izničiti ali jo odvzeti. Sodišču smiselno predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče se strinja z razlogi tako izpodbijane, kot tudi drugostopenjske odločbe, s katerimi je toženka utemeljila odločitev o prenehanju veljavnosti vodnega dovoljenja, ker sta stanovanjski stavbi tožnikov priključeni na javni vodovod. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa dodaja še:

6. Po 6. točki prvega odstavka 135. člena ZV-1, na katero se pravilno sklicuje toženka, vodno dovoljenje za lastno oskrbo s pitno vodo preneha z nastankom obveznosti priključitve na javni vodovod po predpisih o oskrbi s pitno vodo. Za uporabo te zakonske določbe – in s tem prenehanje veljavnosti vodnega dovoljenja – je torej pravno pomembna izključno ugotovitev nastanka navedene obveznosti priključitve na javni vodovod. Pri tej ugotovitvi se je toženka pravilno oprla na določbe Pravilnika ter na podatke, ki jih je pridobila od Občine ... Tožnika te ugotovitve tudi ne izpodbijata, tako da nima sodišče nobenega razloga za dvom v pravilnost okoliščin, na katere je toženka oprla svojo odločitev.

7. Sodišče pripominja še, da izpodbijana odločba v ničemer ne posega v lastništvo vodovoda in s tem v pravico do zasebne lastnine, prav tako pa tudi ne preprečuje tožnikoma, da ne bi v skladu z veljavno pravno ureditvijo pridobila vodnega dovoljenja za takšno rabo vode iz istega zajetja, ki ne predstavlja lastne oskrbe s pitno vodo.

8. Sodišče je iz vseh navedenih razlogov ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, zato je tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. Ker stranke niso navedle nobenih novih dejstev in dokazov, ki bi bili pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alineo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.