10. 11. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe A. B., C., sedaj dediča mladoletnega Č. D. E., C., ki ga zastopa zakoniti zastopnik F. G., C., na seji 10. novembra 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 123/2019 z dne 23. 1. 2020 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča št. Cp 14/2020 z dne 5. 6. 2020 in sklepom predsednika Vrhovnega sodišča št. Su 122/2020 z dne 22. 1. 2020 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 12. 7. 2017 in 6. 9. 2017 ter dopolnilno sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 18. 1. 2018 v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 509/2004 z dne 23. 12. 2016 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Letnega razporeda sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za leti 2019 in 2020 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je s sklepom št. II Ips 123/2019 z dne 23. 1. 2020 zavrglo pritožničino revizijo zoper odločitev Višjega sodišča, ki je bila v drugem sojenju izdana v pravdi za plačilo odškodnine zaradi dveh prisilnih hospitalizacij pritožnice na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Obrazložilo je, da pritožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki je zanjo ugodna, v preostalem delu (glede zneska 91.775,50 EUR) pa odločitev o njenem zahtevku še ni pravnomočna, zato revizija v tem delu ni dovoljena.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je odločitev Vrhovnega sodišča očitno napačna (22. člen Ustave), saj vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe po njenem izračunu presega 40.000,00 EUR. Ker je Višje sodišče prvostopenjsko sodbo delno spremenilo, delno razveljavilo, v preostalem pa potrdilo, je po mnenju pritožnice nejasno, kaj je sploh predmet novega (tretjega) sojenja. Posledično naj bi bilo očitno napačno stališče Vrhovnega sodišča, da je bila odločitev Višjega sodišča razveljavitvena (z izjemo prisojenega zneska). Pritožnica meni, da je bila zaradi arbitrarnega stališča Vrhovnega sodišča glede dovoljenosti revizije prikrajšana za meritorno odločitev o reviziji. Ker je Vrhovno sodišče zavrženje revizije utemeljilo z enakimi razlogi kot zavrženje predloga za dopustitev revizije, se pritožnica v celoti sklicuje še na vse razloge, ki jih je uveljavljala v ustavni pritožbi v zadevi št. Up-409/19, v kateri je izpodbijala sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije. Sklep Vrhovnega sodišča z dne 23. 1. 2020 pritožnica izpodbija tudi v zvezi s sklepom št. Su 122/2020 z dne 22. 1. 2020, s katerim je predsednik Vrhovnega sodišča zavrgel njen predlog za izločitev vrhovnih sodnikov, ki so odločali o reviziji, ter v zvezi s sklepom št. Cp 14/2020 z dne 5. 6. 2020, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo pritožničino pritožbo zoper sklep predsednika Vrhovnega sodišča. Pritožnica izpodbija tudi vsebinsko odločitev v zadevi iz drugega sojenja (sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 12. 7. 2017 in 6. 9. 2017 ter dopolnilno sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 18. 1. 2018 v zvezi s sodbo in sklepom Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 509/2004 z dne 23. 12. 2016).

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Letnega razporeda sodnic in sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za leti 2019 in 2020 (v nadaljevanju Letna razporedama). Navaja, da predsednik Vrhovnega sodišča z Letnima razporedoma ni razporedil sodnikov Vrhovnega sodišča v senate, temveč je v nasprotju z določbami Sodnega reda (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21) in s 23. členom Ustave določil pravila za sestavo senatov.

B.

4.Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes. Kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe, na njegov obstoj pa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5.Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila po odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016, ki jo je pritožnica izpodbijala z revizijo, na podlagi razveljavitvenega dela drugostopenjske odločitve v novem sojenju pred sodiščem prve stopnje dne 6. 11. 2017 že izdana nova sodba št. I P 517/2017. Vrhovno sodišče je pritožničino revizijo zavrglo; delno zato, ker pritožnica nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, ki je zanjo ugodna, v preostalem delu pa zato, ker odločitev o njenem zahtevku še ni pravnomočna. Ker torej postopek ob odločanju Vrhovnega sodišča še ni bil pravnomočno končan (z izjemo dela, v katerem je pritožnica uspela) in je pred prvostopenjskim sodiščem tekel dalje (oziroma znova), Vrhovno sodišče s svojo odločitvijo o reviziji v nobenem primeru ni moglo vplivati na nadaljnji potek postopka. Iz enakega razloga tudi odločitev o pritožničini ustavni pritožbi, vloženi zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije zoper razveljavitveni del odločitve Višjega sodišča, na nadaljnji potek postopka ne more imeti vpliva. Izboljšanja pravnega položaja pritožnica s to ustavno pritožbo ne more doseči. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zato Ustavno sodišče ustavno pritožbo, vloženo zoper sodne odločbe, navedene v 1. točki izreka, zavrglo.

6.V skladu z 52. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 ter zoper dopolnilno sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 je ta rok začel teči tedaj, ko sta bili navedeni sodni odločbi sodišča druge stopnje vročeni pooblaščencu pritožnice. Po ustaljenem stališču Ustavnega sodišča si namreč pritožnik z vlaganjem nedovoljenih pravnih sredstev ne more varovati roka za ustavno pritožbo (sklep št. U-I-253/07, Up-2118/06 z dne 20. 11. 2008, Uradni list RS, št. 116/08, in OdlUS XVII, 67). Ker je očitno, da je ustavna pritožba, ki je bila dne 3. 6. 2020 vložena zoper odločitev Višjega sodišča (v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča), prepozna, jo je treba zavreči (2. točka izreka). Predloga za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe pa pritožnica ni podala (tretji odstavek 52. člena ZUstS).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Pobudnica je pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Letnih razporedov, ki po njenem mnenju vsebujeta splošna pravila za sestavo senatov na Vrhovnem sodišču, utemeljevala z vloženo ustavno pritožbo. Ker je treba ustavno pritožbo zavreči, morebitna ugoditev pobudi ne bi izboljšala pravnega položaja pobudnice. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Letnih razporedov. Ustavno sodišče je zato, ne da bi presojalo pravno naravo Letnih razporedov in se ukvarjalo z vprašanjem, ali Letna razporeda vsebujeta določbe splošne narave, njeno pobudo zavrglo (3. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge in četrte alineje prvega odstavka 55.b člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik