Jedro

Če prejemnik potrdila o vročitvi (vročilnice) noče podpisati in ravna vročevalec skladno z določbo 3. odstavka 97. člena ZUP, se šteje, da je vročitev opravljena. Razlog za odklonitev podpisa pri tem ni pomemben, saj prejemnik s podpisom na vročilnici potrdi le prejem pisanja, zato vročevalcu razloga odklonitve podpisa na vročilnici tudi ni treba navajati, kot zmotno meni tožeča stranka. Vročitev sama povzroči pravno učinkovanje pisanja in daje prejemniku hkrati tudi možnost vložitve pravnih sredstev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Davčnega urada A, Izpostave B, št. ... z dne 27. 8. 2002, s katerim je zoper tožečo stranko uvedena prisilna izterjava neporavnane denarne kazni v višini 30.000,00 SIT po plačilnem nalogu Policijskega oddelka C, št. ... z dne 14. 6. 2002 s stroški izterjave. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je izpodbijani sklep izdan skladno z 241. členom Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 do 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91 do 31/00) ter 42., 43. in 44. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) na podlagi plačilnega naloga s potrdilom o izvršljivosti (nastop izvršljivosti 24. 6. 2002) kot izvršilnega naslova. Ker ugotavlja, da so zakonski pogoji za prisilno izterjavo izpolnjeni, sklep o prisilni izterjavi potrjuje kot pravilen in zakonit. V zvezi z navedbo (pri)tožnika, da plačilnega naloga ni prejel, niti podpisal, ugotavlja še, da je iz zaznamka na plačilnem nalogu razvidno, da je podpis plačilnega naloga odklonil, vendar mu je bil vseeno vročen. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00, v nadaljevanju: ZUP) v 97. členu določa, da v primeru, če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in z besedami napiše dan vročitve. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena. Dejstvo, da (pri)tožnik brez zakonitega razloga ni hotel podpisati plačilnega naloga, ne more utemeljevati njegovih trditev, da mu plačilni nalog ni bil vročen. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Ugotovitev tožene stranke, da je bila vročitev plačilnega naloga tožeči stranki pravilno opravljena, je napačna. Tožeča stranka je namreč ves čas postopka zatrjevala, da ji ni bil pravilno vročen, saj ga ni podpisala, niti ga ni prejela. Opozarja na določbo 87. člena ZUP, po kateri se odločbe in sklepi, s katerimi je določen rok, ki se ne more podaljšati, osebno vročajo tistemu, kateremu so namenjeni in na določbo 3. odstavka 97. člena ZUP, po kateri je dolžan vročevalec, če prejemnik noče podpisati vročilnice, to zapisati na vročilnici in z besedami napisati dan izročitve, s čemer se šteje vročitev za opravljeno. Stališču tožene stranke, da je tožeča stranka podpis plačilnega naloga odklonila brez zakonitega razloga, tožeča stranka ostro nasprotuje. Plačilnega naloga ni podpisala, ker se ni strinjala z odločitvijo uradne osebe, ki je plačilni nalog izdala, kar predstavlja pomemben razlog za odklonitev podpisa. Uradna oseba je po mnenju tožeče stranke napisala le zaznamek na plačilni nalog, da ga ni hotela podpisati, vendar pa pri tem tožeče stranke ni opozorila na posledice odklonitve podpisa, ki so navedene v 97. členu ZUP in ni napisala razloga odklonitve podpisa, ki ga je navedla tožeča stranka. Tožeče stranke tudi ni seznanila na kakšen način lahko v tem primeru poda ugovor zoper plačilni nalog. Le tako namreč lahko prideta do polne veljave določbi o pravilnem osebnem vročanju po 87. in 97. členu ZUP. Na ta način je bila tožeči stranki kršena celo ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, saj je, brez možnosti do pravnega sredstva zoper odločitev o prekršku, dobila le sklep o prisilni izterjavi denarne kazni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi svojo odločitev utemeljuje tožena stranka, kot tudi z razlogi, s katerimi zavrača pritožbene ugovore. Tožena stranka skladno s podatki upravnih spisov ugotavlja, da je bil v obravnavanem primeru sklep o prisilni izterjavi izdan na podlagi plačilnega naloga s potrdilom o izvršljivosti, kot tudi, da je iz zaznamka na plačilnem nalogu razvidno, da je tožeča stranka odklonila zgolj podpis plačilnega naloga (potrdila o vročitvi), ne pa tudi njegovega sprejema, saj je datum izročitve z besedami naveden na plačilnem nalogu. Tožbena trditev, da je tožeča stranka hkrati z odklonitvijo potrditve prejema odklonila tudi prejem plačilnega naloga, je po navedenem neskladna s podatki upravnih spisov. Če prejemnik potrdila o vročitvi (vročilnice) noče podpisati in ravna vročevalec skladno z določbo 3. odstavka 97. člena ZUP, se šteje, da je vročitev opravljena. Razlog za odklonitev podpisa pri tem ni pomemben, saj prejemnik s podpisom na vročilnici potrdi le prejem pisanja, zato vročevalcu razloga odklonitve podpisa na vročilnici tudi ni treba navajati, kot zmotno meni tožeča stranka. Vročitev sama povzroči pravno učinkovanje pisanja in daje prejemniku hkrati tudi možnost vložitve pravnih sredstev. Iz navedenih razlogov sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor kršitve pravice do pravnega sredstva.

Odločitev sodišča temelji na določbi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00).