Jedro

Menica, ki jo je izdal dolžnik kot fizična oseba, kot trasat pa nastopa dolžnik kot samostojni podjetnik, je lastna menica. Značilnost takšne menice je v tem, da ostane izdajatelj (trasat), torej dolžnik kot fizična oseba, glavni dolžnik, ki odgovarja za menično obveznost ne glede na stečaj dolžnika kot samostojnega podjetnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik je dolžan sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (točka 1 izreka) in naložilo dolžniku v roku 8 dni poravnati upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 80,00 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka 2 izreka).

Zoper takšen sklep je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Navedel je, da je dana menična izjava nična, ker nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, saj je bil njen namen zaobiti določila predpisov o menici in stečajne zakonodaje. Pri menični izjavi gre namreč za dvakratno zavezo ene in iste osebe za isto poslovno obveznost. Poleg tega je skušal upnik s predložitvijo te izjave v podpis dolžniku prekvalificirati obveznost iz poslovne v osebno in se na ta način izogniti prisilnim določbam ZPPSL. Posel, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi, ustavo ali moralo, pa je ničen. Samostojni podjetnik je ena pravna osebnost in sicer fizična oseba. Ker gre za eno pravno entiteto, bi moralo sodišče zaključiti, da je menična izjava, s katero se je dolžnik kot fizična oseba zavezal jamčiti za obveznosti samega sebe kot samostojnega podjetnika, neveljavna. Takšna menična zaveza bi tudi pomenila, da bi se stečajna masa delila na dva dela, iz enega bi se poplačali stečajni upniki, ki hkrati ne bi bili upniki iz danega meničnega zavarovanja, in bi se poplačali le do določenega odstotka prijavljenih terjatev, drugi stečajni upniki, ki bi bili hkrati tudi upniki iz meničnega zavarovanja, pa bi se poplačali v celoti. Takšno favoriziranje upnikov je nedopustno. Z izpodbijanim sklepom je upnik dejansko dosegel, da bo poplačan v celoti, čeprav gre za terjatev, ki izvira iz dolžnikovega podjema. Nadalje je sodišče izhajalo iz napačne predpostavke, da sta dolžnik kot fizična oseba in kot samostojni podjetnik dve različni osebi, ki se lahko samostojno in ločeno pravno zavezujeta. Vrhovno sodišče je v odločbi, opr. št. II Ips 669/2005 z dne 31.1.2008 navedlo, da ne zadošča, da izvira obveznost zgolj iz druge sfere istega subjekta, kar pomeni, da okoliščina, ali je bil izdajatelj menice samostojni podjetnik ali fizična oseba, ne vpliva na to, da bi upnikova terjatev spremenila svojo naravo iz poslovne v neposlovno. Upnikova terjatev iz kreditne pogodbe je nesporno poslovna terjatev, kar upnik niti ni prerekal. Nadalje je pritožnik povzel določene dele iz k pritožbi priložene odločbe Vrhovnega sodišča. Dolžnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naložijo v plačilo vsi doslej nastali stroški, podredno pa je predlagal, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteval je še povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče dovolilo predlagano izvršbo na podlagi verodostojne listine - menice. Pri ponovnem odločanju o dolžnikovem ugovoru je sodišče pravilno ugotovilo, da je menico z dne 10.6.2003 (priloga ...) izdal dolžnik kot fizična oseba (trasant). Žig G. L., M. L. s.p. je odtisnjena na tistem delu menice, kjer je naziv trasata (akceptant). Tako izhaja tudi iz menične izjave (priloga ...). V takšnem primeru, ko je izdajatelj menice dolžnik kot fizična oseba, akceptant pa dolžnik kot samostojni podjetnik, gre za trasirano lastno menico (II. odstavek 3. člena Zakona o menici - ZM), saj sta samostojni podjetnik in fizična oseba ena pravna osebnost. Značilnost lastne menice pa je ravno v tem, da ostane izdajatelj (trasant), glavni dolžnik. Konkretno to pomeni, da se je menično obveznost zavezal poravnati dolžnik kot fizična oseba (in ne dolžnik kot samostojni podjetnik). Dejstvo, da je bil nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom zaključen stečajni postopek, zato ni pravno odločilno. Iz tega razloga so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z upnikovo obveznostjo prijaviti terjatev v stečajnem postopku. Prav tako ne gre za pritožbeno navedeno ločitev stečajne mase na dva dela, saj je zavezanec za plačilo menične obveznosti fizična oseba. Pri odločanju o menični obveznosti je nadalje potrebno upoštevati, da je menična obveznost abstraktna in neodvisna od osnovnega pravnega razmerja. Namen izdaje menice zato ni pomemben. Pomembno je le to, da je menica veljavna, da torej vsebuje vse zakonsko predvidene sestavine.

Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je izdajatelj menice dolžnik kot fizična oseba, in da je menična obveznost abstraktna, so neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi z ničnostjo menice, da je upnik skušal prekvalificirati obveznost iz poslovne v osebno ter da menica nasprotuje predpisom Zakona o stečajnem postopku in prisilni poravnavi - ZPPSL. Prav tako ne gre za dvakratno zavezo ene in iste osebe za isto terjatev, saj se v skladu z II. odstavkom 3. člena ZM menica lahko izda oz. trasira tudi na trasanta in v tem primeru gre za trasirano lastno menico.

Prav tako ne gre slediti nadaljnjim pritožbenim navedbam, ki povzemajo in izhajajo iz odločbe Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 669/2005 z dne 31.1.2008, saj je v tej odločbi obrnjen položaj (izdajatelj menice je samostojni podjetnik, fizična oseba pa se je zavezala kot trasat in solidarni porok), v obravnavanem primeru pa je izdajatelj menice, ki se je zavezal poravnati menično obveznost, dolžnik kot fizična oseba (in ne kot samostojni podjetnik).

Ob obrazloženem je moralo pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo procesnih kršitev, na katere mora ob pritožbenem preizkusu paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena v zvezi z II. odstavkom 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam trpeti svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).