Jedro

Načelna prepoved obrestnih obresti po 375. členu Obligacijskega zakonika in izjema procesnih obresti po 381. členu OZ predstavljata materialno pravo ius cogens, na njegovo pravilno uporabo pa pazi sodišče po uradni dolžnosti.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika.

III. Pritožbi dolžnika se ugodi, sklep se razveljavi v II., III. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 11. 7. 2019 za 127.679,60 EUR, zakonske zamudne obresti od 329.873,68 EUR od 8. 6. 2019 dalje do plačila in v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). V preostalem delu je zavrnilo ugovor in vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi z dne 11. 7. 2019 za 202.194,08 EUR (II. točka izreka). Dolžnik lahko za terjatev iz II. točke izreka v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (III. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik uveljavljal plačilo dodatnih 46.124,30 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od 24. 6. 2016 do 7. 6. 2019. Vidno iz sklepa o končni razdelitvi Okrožnega sodišča v Murski Soboti St 3408/2014 – 107 z dne 17. 3. 2017 je, da se je prenesla terjatev stečajnega dolžnika .... do dolžnika 195.346,93 EUR s pripadki, ki na 24. 6. 2016 znaša 283.813,80 EUR (vse z delnim prenosom na upnika), torej so bile v tej višini terjatve 24. 6. 2016 enkrat že določene zamudne obresti. Nato je upnik od skupnega zneska terjatve 329.873,68 EUR uveljavljal dodatne zakonske zamudne obresti od 8. 6. 2019 dalje do plačila. Uveljavljal je dvakrat dodatne zakonske zamudne obresti, za katere nima izvršilnega naslova. Upnik v odgovoru na ugovor ni prerekal temelja niti višine dolžnikovega pobota, zato velja v tem delu domneva o priznanju neprerekanih dejstev. Šteje se priznana višina pobotnega ugovora dolžnika v pobot uveljavljanih 81.555,30 EUR.

O pritožbi upnika:

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da dolžnik z nakazilom zavarovalnine .... ni poplačeval obveznosti ... iz naslova zapadlih obrokov leasinga, saj ves čas trdi, da je šlo za plačilo zavarovalnine oziroma plačilo po sodbi. Ker dolžnik ni poplačeval obveznosti .... iz naslova zapadlih obrokov leasinga, ni mogla nastati zakonita subrogacija. Prav tako ni bilo pogojev za pobot terjatev, saj niso obstajale medsebojne vzajemne obveznosti med dolžnikom in .... Sodišče je bistveno prekršilo določila postopka, ker je prekoračilo ugovorne navedbe, ko je razveljavilo sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na izterjavo zakonskih zamudnih obresti, to je 46.124,30 EUR od 24. 6. 2016 do 7. 6. 2019, kakor tudi od 329.873,68 EUR od 8. 6. 2019 do plačila. Dolžnik tovrstnih ugovornih navedb ni podal, tudi sicer obveznost plačila navedenih zakonskih zamudnih obresti izhaja iz predloženih izvršilnih naslovov, tako sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 583/2009 kakor sodbe Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 530/2013 z dne 13. 3. 2014, prav tako je bila izterjevana terjatev z vsemi pripadki prenesena na upnika na podlagi sklepa o končni razdelitvi St 3408/2014-107 z dne 17. 3. 2017. 3. Dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni v odgovoru na pritožbo navaja, da je upnik prekludiran z navedbami, ki se nanašajo na nasprotovanje pobotu terjatve. Navedb v zvezi s tem ni podal v odgovoru na ugovor, ampak prepozno šele v pritožbi. Dolžnik je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjal višini terjatve, kar pomeni, da je ugovarjal višini zakonskih zamudnih obresti, ki jih je terjal upnik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodne pritožbene navedbe: (-) da dolžnik z nakazilom zavarovalnine.... ni poplačeval obveznost ... iz naslova zapadlih obrokov leasinga, saj ves čas trdi, da je šlo za plačilo zavarovalnine oziroma za plačilo po sodbi, (-) da želi z navedbami enostransko prekvalificirati očitno napačno previsoko plačilo zavarovalnine sebi v prid ter v škodo upnika, (-) da bi moral dolžnik namesto tega od.... terjati visoko plačano zavarovalnino kot neupravičeno obogatitev, (-) da posledično ni mogla nastati zakonita subrogacija, se ne nanašajo na izpodbijano I. točko izreka sklepa, pač pa na zavrnitev ″ugovora procesnega pobota″ glede celotnega izterjevanega zneska oziroma preostalega zneska v II. točki izreka, kar izpodbija dolžnik v svoji pritožbi.

6. Prva alineja izpodbijane I. točke izreka sklepa za znesek 127.679,60 EUR zajema odločitev o ″delnem pobotu″ 81.555,30 EUR in o kapitaliziranih obresti 46.124,30 EUR (VII. do IX. točka obrazložitve sklepa).

7. Glede zneska 81.555,30 EUR za ″delni pobotni ugovor″, kot ga imenuje dolžnik, ni šlo za pravi pobot, temveč za delno izpolnitev dolžnika še pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Pg 583/2009 z dne 13. 6. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 530/2013 z dne 13. 3. 2014. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval: (-) da je celotno zavarovalnino že plačal ...., (-) da bi lahko upnik terjal le še polovico preostanka obveznosti po sodbi, torej polovico nakazanega zneska 163.110,60 EUR, kar predstavlja 81.555,30 EUR (VII. točka obrazložitve sklepa), (-) da je znesek 321.979,02 EUR plačal 27. 9. 2013, vendar ne na podlagi izvršilnega naslova, temveč pred nastankom oziroma pravnomočnostjo izvršilnega naslova, (-) da je bil v vsakem primeru do pravnomočne sodbe edini materialnopravni upravičenec na podlagi lastništva plovila in vinkulacije police ...., (-) da je vse, kar je izpolnil do pravnomočnosti sodbe, pravilno izpolnil edinemu materialnopravnemu upravičencu ... (V. točka na strani 8 ugovora). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da upnik v odgovoru na ugovor ni prerekal temelja niti višine dolžnikovega ″pobota″ 81.555,30 EUR (VIII. točka obrazložitve sklepa). Te odločilne ugotovitve upnik v pritožbi ne izpodbija, temveč navaja pritožbene novote: (-) da ni bilo pogojev za pobot terjatev, (-) da niso obstajale medsebojne vzajemne obveznosti med dolžnikom in ..., (-) da dolžnik priznava, da ni bila podana pobotna izjava za pobot terjatev med njim in ..., (-) da do pobota ni moglo priti, (-) da 261. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ni mogoče razlagati na način, da bi do pobota prišlo neposredno na podlagi zakona zaradi začetka stečajnega postopka nad ..., (-) da po eni strani ni šlo za njune medsebojne terjatve, na drugi strani so bile celo sporne, saj je glede njih potekal pravdni postopek, (-) da je dolžnik ves čas nasprotoval obstoju terjatev, med drugim v dopisu z dne 11. 3. 2016, katerega je predložil ugovoru, (-) da iz dolžnikovih navedb in dokazov izhaja, da svojih terjatev ni prijavil v stečajnem postopku nad.... niti ni o pobotu obvestil stečajnega upravitelja, zato do pobota ni moglo priti. Ker upnik v pritožbi ni pojasnil zakaj teh navedb brez svoje krivde ne bi mogel podati v pravočasnem odgovoru na ugovor, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo ugovoru za plačanih 81.555,30 EUR.

8. Glede kapitaliziranih obresti 46.124,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2016 do 7. 6. 2019 in glede zakonskih zamudnih obresti od skupnega zneska 329.873,68 EUR od 8. 6. 2019 upnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, da naj bi prekoračilo ugovorne navedbe o tem in da dolžnik tovrstnih ugovornih navedb ni podal. Načelna prepoved obrestnih obresti po 375. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in izjema procesnih obresti po 381. členu OZ predstavljata materialno pravo ius cogens, na njegovo pravilno uporabo pa pazi sodišče po uradni dolžnosti1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo na kak način je upnik uveljavljal zakonske zamudne obresti, da jih je uveljavljal dvakrat dodatno, za katere nima izvršilnega naslova (VII. točka obrazložitve sklepa). Tem razlogom v pritožbi neobrazloženo nasprotuje z navedbo, da obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti izhaja iz predloženih izvršilnih naslovov, obeh sodb. Če obveznost plačila zakonskih zamudnih obresti izhaja iz pravnomočne sodbe, jih lahko upnik zahteva samo tako, kot so mu bile prisojene, kar v tem primeru ni storil. Končna pritožbena navedba, da je bila izterjevana terjatev z vsemi pripadki prenesena na upnika na podlagi sklepa o končni razdelitvi St 3408/2014-107 z dne 17. 3. 2017 ni utemeljena, kajti s sklepom o končni razdelitvi s prenosom terjatve na stečajnega upnika po 374. členu ZFPPIPP se ne odloča o obstoju terjatve in ne predstavlja izvršilnega naslova, temveč gre le za sodno cesijo2. Zato je lahko bila na upnika prenesena le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova, oziroma v manjšem odstotku, v tem primeru 99,97730250880810 %. Ne pa več na račun zakonskih zamudnih obresti kot sicer izhajajo iz izvršilnega naslova.

9. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo sklep v izpodbijani I. točki izreka (353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi z njegovo pritožbo, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11. Tudi dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika, ker ti niso bili potrebni za ta postopek, saj saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi dolžnika:

12. Zoper II. (in posledično III. ter IV.) točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da sodišče ni navedlo ničesar glede pobotnega ugovora, da je pobotana celotna terjatev upnika oziroma ga vsebinsko ni obravnavalo in v tem je postopkovna kršitev pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih v obrazložitvi. Sodišče ni odločilo v zvezi z ugovorom dolžnika, ki se nanaša na v pobot celotnem znesku zahtevane terjatve, kot je obrazložen v IV. točki ugovora na 7. in 8. strani. Morda je spregledalo, da je dolžnik uveljavljal pobotni ugovor celotne terjatve upnika na podlagi določil o zakoniti subrogaciji.

13. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da nasprotuje navedbam v povezavi s pobotom in se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe v pritožbi z dne 13. 10. 2020 zoper sklep, pri čemer je potrebno poudariti, da navedbe dolžnika v zvezi s pobotom niso skladne z navedbami in priloženimi dokazi, predvsem glede obstoja obveznosti, ki se naj pobotajo, in materialnopravno ne dopuščajo zaključka, da je do pobota prišlo.

14. Pritožba je utemeljena.

15. Dolžnik glede izpodbijanega dela sklepa utemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ni vsebinsko odgovorilo na ugovorne trditve glede ″procesnega pobota″, ko je trdil, da je bil stečajni dolžnik ... dolžan ... zapadle obroke leasinga, kar je vidno iz pregleda plačil po pogodbi M 1006840, dolžnik pa je z nakazili zavarovalnine iz sodbe I Pg 583/2009 poplačal njen dolg do ..., s tem poplačilom pa je nastala zakonita subrogacija iz 275. člena OZ (VIII. točka obrazložitve sklepa). Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi dolžnika, razveljavilo sklep v II., posledično v III. in IV. izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

16. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o ugovoru dolžnika za preostali sporni znesek, katerega je izpodbijal tudi s pobotom glede na zakonsko subrogacijo po 275. členu OZ. Upošteva naj specialno ureditev pobota v izvršbi in da je ta vezana na pravilno uporabo materialnega prava. Prav tako naj sodišče upošteva, da izvršilni naslov v tem primeru predstavlja pravnomočna sodba, sklep stečajnega sodišča o končni razdelitvi s prenosom terjatve na stečajnega upnika po 374. členu ZFPPIPP pa legitimacijsko listino po 24. členu ZIZ (podrobno pri obravnavi pritožbe upnika, 8. točka obrazložitve tega sklepa sodišča druge stopnje)3. 17. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo dolžnika se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSM I Ip 243/2017, sodba VSL I Cp 165/2009, sklepi VSL I Ip 1713/2019, VSL I Cp 2305/2012, VSL I Cp 2773/2011, sodba VSL II Cpg 737/2015. 2 Sklep VSL Cst 538/2017. 3 Sklep VSL Cst 538/2017.