Jedro

Vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Zato 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se tožba zavrže (točka I izreka) in da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa iz razloga napačne uporabe materialnega prava, pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi (pravilno: razveljavi) ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v sojenje na podlagi vložene tožbe, hkrati pa tudi odloči o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj iz obrazložitve ni mogoče razbrati, kaj je pravzaprav pritožnica v postopku uveljavljanja pravnih sredstev zoper nezakonito odpoved storila narobe, ker je takoj, ko je bila sposobna storiti karkoli v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, to tudi storila. Prav tako je tudi v celoti ravnala po pravnem pouku iz sklepa Komisije Vlade za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 11. 6. 2014. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bila tožnica hospitalizirana, kar je bilo njenemu delodajalcu znano, pa je kljub temu formalno izvedel postopek fiktivne vročitve na njenem domačem naslovu. Kot je pokazalo pričanje njene lečeče zdravnice (zapisnik z naroka dne 9. 12. 2014 v zadevi opr. št. V Ps 927/2014 pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ki ga tožnica prilaga šele k pritožbi, saj ga prej ni mogla predložiti), ima ravnanje tožene stranke vse znake kaznivega dejanja. Dne 22. 10. 2014 je Psihiatrična bolnišnica A. izdala psihiatrično mnenje (tožnica ga zaradi datuma izdaje ni mogla predložiti prej), v katerem je izrecno poudarjeno, da je bila tožnica vse od začetka decembra 2013 pa do junija 2014 ne le hospitalizirana, pač pa tudi brez vpogleda v lastno stanje, nekritična do lastnih dejanj, euforična, z megalomanskimi idejami pospešenega vedenja in brez vpogleda v posledice lastnih postopkov. Vse to izhaja tudi iz pričanja njene lečeče zdravnice z dne 9. 12. 2014. Tožnica je predložila vse dokaze, iz katerih izhaja, kako je reagirala na nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je vedela, da je bila tožnica najprej v bolniškem staležu, kasneje pa hospitalizirana in nesposobna za kakršnokoli samostojno ravnanje in obnašanje. To dejstvo pa je tožena stranka zlorabila in tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožnica je takoj, ko se je s tem dejstvom seznanila in se zavedala njegovega pomena, poiskala pravno pomoč za obrambo svojih interesov. Stališče tožene stranke, da je vrnitev v prejšnje stanje nesmiselno, saj ne more spremeniti odločitve, da je bila tožničina pritožba zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepozna, je nenavadno. Pripelje lahko do situacije, v kateri lahko delavec, ki se nahaja v bolnišnici v komi, v tem času pa mine rok za kakršnokoli vlaganje pravnih sredstev, povsem zakonito in moralno ostane še brez delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi nepravilno sklicuje na sklep VDSS opr. št. Pdp 1385/2008, kjer je bilo dejansko stanje drugačno, obravnavano pa je bilo tudi drugo pravno vprašanje, kot v obravnavani zadevi. Tako je tožnica prepričana, da sta tako pritožba kot tožba vloženi pravočasno, vzdržanje stališča vladne pritožbene komisije in sodišča prve stopnje o tem, da je bila pritožba prepozna, v veljavi, pa pomeni, da tožnica ostane brez pravnih sredstev zoper nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi. To je kršitev ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena, pravice do sodnega varstva iz 23. člena in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Poudarja še, da je postopek, kot ga je izpeljala tožena stranka v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici, hinavski in zahrbten, saj je v zvezi s tožničinim bolniškim staležem tožena stranka kontaktirala s tožničinim zdravnikom in bila ves čas seznanjena z njenim bolniškim staležem, ker je odločbe pridobivala direktno od tožničinega lečečega zdravnika. Pritožba opozarja še na dejstvo, da je tožena stranka tožničine napovedane obiske kot pacientke pri zdravniku skušala izrabiti za osebno vročanje pisanj v postopku izredne odpovedi, kar kaže tudi na kršitev varstva človekove osebnosti in dostojanstva iz 21. člena Ustave Republike Slovenije. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter vsaj preuranjeno zavrglo tožbo kot prepozno.

5. Sodišče prve stopnje je tožbo, s katero tožnica zahteva ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici št. ... z dne 5. 3. 2014 nezakonita in se razveljavi, da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo s pravnomočnostjo sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije št. ... z dne 11. 6. 2014, niti dne 31. 3. 2014, ko je je tožena stranka odjavila iz zdravstvenega zavarovanje in iz evidence zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ampak ji še traja, reintegracijo v delovno razmerje in reparacijo, zavrglo po določbi 2. odstavka 42. člena Zakona o delovnih socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) in 5. odstavka 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji). Ugotovilo je, da je bila tožnici izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno vročena s fikcijo vročitve po določilih 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) v zvezi s 155. členom ZJU dne 22. 3. 2014. Tožnica je pritožbo vložila dne 11. 4. 2014, kar je po izteku 8 dnevnega roka iz 1. odstavka 25. člena ZJU, zato jo je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije s sklepom z dne 11. 6. 2014, po stališču sodišča prve stopnje, pravilno kot prepozno zavrgla.

6. Po stališču pritožbenega sodišča vročitev odpovedi poslovno nesposobno osebi oziroma poslovno nesposobni osebi, ki je zaradi duševne bolezni ali duševne motnje trajno ali začasno izgubila dejansko sposobnost razsojanja, zaradi česar ni bila sposobna razumeti pomena svojih dejanj in ni bila zmožna imeti v oblasti svojega ravnanja, ne more imeti pravnih posledic. Iz tega razloga rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče šele od dneva, ko je stranka izvedela za kršitev svojih pravic, to je tedaj, ko se njeno zdravstveno stanje izboljšalo do te mere, da je ponovno pridobila sposobnost razsojanja in je bila zmožna razumeti pomen in posledice izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter uveljavljati pri delodajalcu pravno varstvo pravic iz delovnega razmerja, ki ji ga zagotavlja 25. člen ZJU. Res je, da socialni in zdravstveni razlogi na strani delavca ne morejo vplivati na potek prekluzivnih rokov in s tem na izgubo pravice do pravnega varstva pri delodajalcu, lahko pa vplivajo na začetek teka tega roka. Tako 8 dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 25. člena ZJU sploh ne začne teči z dnem vročitve sklepa poslovno nesposobni osebi oziroma osebi, ki je sicer poslovno sposobna, pa nima sposobnosti razsojanja, ampak šele takrat, ko se taka oseba zave, da so ji bile kršene pravice.

7. Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti dokazni postopek najmanj z zaslišanjem njene osebne zdravnice oziroma nadomestne zdravnice njene osebne zdravnice in ugotoviti, ali je bila tožnica v kritičnem času sploh sposobna razumeti pomen svojih dejanj in imeti v oblasti svoje ravnanje, glede na zdravstvene težave, zaradi katerih je bila hospitalizirana. Na tej podlagi bo moralo ponovno presoditi, ali je tožnica dejansko zamudila rok za vložitev pritožbe zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o zadevi ponovno odločiti.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.