Jedro

Tisti javni uslužbenci, na katere se nanaša ta spor (člani določenega sindikata), so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1.10.2010 do 31. 5. 2012, saj so kot upravičenci iz normativnega dela Aneksa št. 2 h KPJS že pridobili pravico do izplačila višje plače iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij. Aneks št. 4 h KPJS jim te pravice po tem, ko je začela v celoti pravno učinkovati (z Aneksom št. 2 h KPJS), ni mogel več vzeti. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec kršil 50. člen Kolektivne pogodbe za javni sektor, ker pripadnikom Slovenske vojske, zaposlenim pri MORS, članom Sindikata A., ki so do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah upravičeni, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, ne priznava in ne izplačuje tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah in nasprotnemu udeležencu naložilo, da v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, pripadnikom Slovenske vojske, članom Sindikata A., ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012, prizna in izplača tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posamezne plače dalje, to je od 5. dne v mesecu za pretekli mesec v roku 15 dni in da predlagatelju povrne stroške postopka v višini 2.268,80 EUR, v roku 15 dni, šteto od dneva prejema te sodne odločbe ter v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila.

Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo nasprotni udeleženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog predlagatelja kot neutemeljen zavrne oziroma podredno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da sicer drži, da se odločitev Ustavnega sodišča RS, št. U-1-249/10 z dne 15. 3. 2012 neposredno nanaša na 42. člen ZSPJS in 2. člen ZSPJS-O, vendar se je ustavno sodišče v citirani odločitvi izrecno opredelilo tudi do veljavnosti Kolektivne pogodbe za javni sektor ter njenih sprememb in dopolnitev, sklenjenih na podlagi 42. člena ZSPJS, kot tudi tistih, ki bi morda še bili sklenjeni na podlagi citiranega člena. Bistvo odločitve v tem delu je, da so veljavni. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, kot da ne bi bili, saj sodišče prve stopnje Aneksa št. 4 h KPJS sploh ni upoštevalo, čeprav pa je upoštevalo Aneks št. 5 h KPJS v delu, v katerem ureja isto materijo. Sodišče se je glede posega v pridobljene pravice delavcev za nazaj postavilo na stališče, da gre za že pridobljene pravice in za poseg vanje, čeprav pa tega, zakaj naj bi šlo za pridobljene pravice, sploh ni obrazložilo. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje sicer pravilno citiralo vsebino KPJS in njenih aneksov, vendar pa jih je napačno razlagalo. Drži, da je Aneks št. 2 h KPJS določil odpravo tretje četrtine nesorazmerij s 1. 10. 2012, četrte četrtine pa s 1. 10. 2011, vendar pa je Aneks št. 4 h KPJS, kar je nasprotna udeleženka tudi izpostavila tekom postopka na prvi stopnji, odpravo obeh četrtin nesorazmerij določil ugodneje kot aneks št. 2 in sicer je določil, da javni uslužbenec doseže osnovo plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. 10. 2010, višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerij pa se začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, s katerim realna rast bruto družbenega proizvoda preseže 2,5 %, tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerja v osnovni plači javnega uslužbenca in v drugem letu še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerij. Določba četrtega odstavka 50. člena KPJS tako po svoji vsebini pomeni priznanje „ne samo tretje pač pa tudi četrte četrtine“, pri čemer rok za začetek izplačevanja, glede na določbo petega odstavka 50. člena KPJS, v času veljave Aneksa št. 4 h KPJS do sprememb, določenih z Aneksom št. 5 h KPJS, še ni nastopil. Aneks št. 4 h KPJS ni sprejela nasprotna udeleženka, pač pa so ga sklenile stranke kolektivne pogodbe, po predpisanem postopku, v skladu z zakonom in je tudi veljaven ter gre za pogodbeno dogovorjeno vsebino. Zmotno je stališče, da je nasprotni udeleženec nedopustno posegel v pridobljene pravice z naknadno sprejetim Aneksom št. 4, saj gre za pogodbeni akt med strankama kolektivnega dogovarjanja. Pogodbene stranke so se pač odločile, da bodo predhoden dogovor spremenile po predpisanem postopku. Spremenjen dogovor je veljaven, kar je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbe povsem prezrlo specifično naravno kolektivnega dogovarjanja pri čemer ni obrazložilo, zakaj lahko pravno podlago glede tretje četrtine odprave nesorazmerij predstavlja le Aneks št. 2, ne pa tudi veljavno sprejet Aneks št. 4 h KPJS, še toliko bolje, ker v nadaljevanju kot pravno podlago v zvezi s tem priznava tudi Aneks št. 5, ki je kasnejši. Pritožba izpostavlja, da ne gre za enostranski akt nasprotnega udeleženca, temveč za veljaven dogovor strank kolektivnega dogovarjanja in nobena od strank ni sprožila vprašanja veljavnosti kolektivne pogodbe. Nasprotni udeleženec priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

V tem kolektivnem delovnem sporu se v okviru postavljenega zahtevka skladno z 2. členom ZPP presoja, ali je nasprotna udeleženka dolžna skladno s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, pripadnikom Slovenske vojske, članom Sindikata A., ki so upravičeni do odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, za čas od 1. 10. 2010 do 31. 5. 2012 priznati in izplačati tretjo četrtino odprave nesorazmerij v osnovnih plačah.

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji) je v četrtem in petem odstavku 49. č člena določil, da javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij v rokih in na način, dogovorjen s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS, Ur. l. RS, št. 57/2008 do 91/2009) je dinamiko odprave nesorazmerij določila v 50. členu, ki je bil nato spremenjen z Aneksi št. 1, št. 2, št. 4 in št. 5. Najprej je bilo predvideno, da se nesorazmerja v osnovnih plačah odpravi v obdobju od 2008 do 2010, in sicer prva četrtina z vstopom v nov plačni sistem, vendar s poračunom od 1. 5. 2008 dalje, druga četrtina s 1. 1. 2009, tretja četrtina s 1. 9. 2009, četrta četrtina s 1. 3. 2010. Z Aneksom št. 1 h KPJS je bila 3. alinea tretjega odstavka 50. člena spremenjena tako, da se tretja četrtina nesorazmerja odpravi s 1. 1. 2010 (namesto prej s 1. 9. 2009), z Aneksom št. 2 h KPJS, ki je začel veljati 14. 11. 2009, so bile 3. in 4. alinea tretjega odstavka in šesti odstavek 50. člena črtani, četrti in peti odstavek pa spremenjena tako, da se je glasilo: „odprava tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah se izvede s 1. 10. 2010, četrta četrtina pa s 1. 10. 2011.“ Znesek tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah bodo upravičenci prejeli pri izplačilu plače za oktober 2010, znesek četrte četrtine pa pri izplačilu plače za oktober 2011. Tudi izrecno je bilo določeno, da se v primeru, če bo na podlagi interventnega ukrepa odprava tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah odložena čez rok iz četrtega odstavka, zaposlenim plača poračun k znesku tretje in četrte četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah od 1. 10. 2010 oziroma 1. 10. 2011. Z Aneksom št. 4 h KPJS, ki je stopil v veljavo 9. 11. 2010 je bilo določeno, da javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. 10. 2015 in da se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave nesorazmerja, začne izplačevati za mesec oktober v dveh zaporednih letih, ki sledita letu, v katerem realna rast bruto družbenega proizvoda doseže 2,5 % tako, da se v prvem letu do tedaj dosežena osnovna plača javnega uslužbenca poviša za vrednost tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovni plači javnega uslužbenca, v drugem letu pa še za vrednost četrte četrtine odprave nesorazmerij. Tudi javnim uslužbencem, ki imajo sklenjeno delovno razmerje v javnem sektorju pred 1. 10. 2010 se obračuna in določa osnovna plača na način, kot se jim je določila za september 2010. Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo po 1. 10. 2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, so imenovani v naziv oziroma višji naziv ali napredujejo v višji plačni razred, se v obdobju neizplačevanja plač, doseženih v skladu s prvim odstavkom tega člena, določi osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila za mesec september 2010. Glede na pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da se je že Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. U-I-249/2010 z dne 13. 3. 2012 izrecno opredelilo do veljavnosti Kolektivne pogodbe za javni sektor ter njenih sprememb in dopolnitev in zaključilo, da so veljavni, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da se je Ustavno sodišče RS ukvarjalo le z enim aspektom veljavnosti KPJS-v povezavi z navedeno zakonsko podlago za sklenitev KPJS, pa še to le v zvezi z načinom izvršitve svoje odločbe, ne da bi opravilo tudi vsebinsko presojo te veljavnosti. Tudi sicer se je Ustavno sodišče RS v dosedanjih odločbah izreklo za nepristojno za presojo kolektivnih pogodb, saj naj bi bilo to v izključni pristojnosti delovnih sodišč, pristojnost Ustavnega sodišča RS pa omejena le na presojo ustavnosti zakonov, na katerih temeljijo kolektivne pogodbe (odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-244/2008 z dne 21. 1. 2010). V sporni zadevi pa gre tako-rekoč za vprašanje kršitve kolektivne pogodbe oziroma vprašanje učinkovanja posameznih določb aneksov, predvsem Aneksa št. 2 in 4 h KPJS.

Iz Aneksa št. 2 h KPJS izhaja odprava tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah s 1. 10. 2010, četrte četrtine s 1. 10. 2011, plačilo pa pri izplačilu plače za oktober 2010. V skladu s sklepom Komisije Vlade Republike Slovenije za administrativne zadeve in imenovanja z dne 8. 12. 2009, ki je določil izplačilne dneve za plače zaposlenih v državnih organih in javnih zavodih v letu 2010, izhaja, da se plača za mesec oktober 2010 izplača 5. 10. 2010. To pomeni, da so bili javni uslužbenci ob izplačilu plač tega dne že upravičeni do zneska iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, nasprotni udeleženec kot izplačevalec pa je bil dolžan to izplačilo izvesti oziroma je z neizvedbo izplačila kršil določbo Aneksa št. 2 h KPJS. Znesek iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah je že zapadel v plačilo, odprava tretje četrtine nesorazmerij pa bi glede na tekst Aneksa št. 2 h KPJS morala biti v celoti uresničena ob izplačilu plače za oktober 2010, to je s 5. 11. 2010 in ne le „načelno“ izvedena s 1. 10. 2010. Z Aneksom št. 4 h KPJS, ki so ga stranke sklenile v imenu javnih uslužbencev, niso mogle in smele več določiti drugačnih pogojev za odpravo tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, oziroma je kasnejša drugačna odločitev in s tem odložitev izplačila te uskladitve, prišla prepozno in s tem nepravilno posegla v že pridobljeno pravico do višje, s tretjo četrtino usklajene plače. Določba Aneksa št. 2 glede odprave tretje četrtine nesorazmerij je že v celoti pravno učinkovala. Aneks št. 4 h KPJS je torej posegel v že pridobljene pravice javnih uslužbencev do odprave in realizacijo odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Ta aneks je namreč začel veljati že po prej določenem roku za odpravo in izplačilo tretje četrtine nesorazmerij, zato kasnejša in naknadna določitev plač javnih uslužbencev, ko so že pridobili pravico do odprave nesorazmerij za tretjo četrtino, ni bila v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena Ustave RS.

Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bil Aneks št. 4 h KPJS celo ugodnejši kot Aneks št. 2 h KPJS. Glede odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah (kar je predmet tega spora) je jasno, da določba novega četrtega odstavka v Aneksu št. 4, po kateri javni uslužbenec doseže osnovno plačo, ki pripada višjemu plačnemu razredu zaradi odprave nesorazmerij s 1. 10. 2010, ni v ničemer ugodnejša od prejšnje določbe v Aneksu št. 2, po kateri se odprava tretje četrtine nesorazmerij izvede s 1. 10. 2010, evidentno pa je tudi, da je določba novega petega odstavka v Aneksu št. 4 h KPJS, s katerim je bilo odloženo izplačevanje višje osnovne plače, za javne uslužbence veliko bolj neugodna (v škodo upravičencem) kot določba prejšnjega besedila. Iz besedila petega odstavka spremenjenega 50. člena po Aneksu št. 4 h KPJS izrecno izhaja tudi, da se nanaša na izplačilo plače za mesec oktober (in kasneje), čeprav je po začetku veljavnosti tega aneksa predhodno usklajena plača za mesec oktober že zapadla v plačilo. To predstavlja poseg v pridobljene pravice javnih uslužbencev. Tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 105/2012 z dne 3. 9. 2013. Pritožba se tudi neutemeljeno sklicuje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo Aneks št. 5 h KPJS, ki je začetek izplačevanja tretje četrtine in četrte četrtine določil šele s 1. 6. 2012 in torej zamaknil to izplačevanje v še kasnejše obdobje kot Aneks št. 2 in če bi izhajali iz istega stališča, bi moralo uporabiti tudi Aneks št. 4, ki bi tudi, če bi se tretja četrtina odprave nesorazmerij dejansko začela izplačevati s 1. 10. 2010, to izplačevanje zaustavil s svojo uveljavitvijo 9. 11. 2010. Pritožbene navedbe niso utemeljene, saj je bilo z Aneksom št. 5 h KPJS, v skladu s 155. členom ZUJF dejansko določeno, da se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah začne izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil uveljavljen ta zakon, to je s 1. 6. 2012. S tem datumom so bili javni uslužbenci upravičeni do izplačila plač zaradi odprave nesorazmerja, torej ZUJF in Aneks št. 5 h KPJS nista ponovno in še dodatno odložila izplačevanja iz naslova odprave tretje četrtine nesorazmerij (kar je predmet tega spora), temveč sta določila takojšnje izplačilo. Javni uslužbenci so zato do nastale razlike dejansko upravičeni le v obdobju, kot ga je določilo sodišče prve stopnje.

Ker je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu materialnopravno pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).