Jedro

Izvedenec je upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom, zato sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma ni utemeljeno. Izvedenka ni pojasnila, za kaj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih evidenc.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

I. sodni izvedenki finančne stroke B. A., ki ni zavezanec za plačilo DDV, davčna št. x, priznalo izvedenino v bruto znesku 686,55 EUR, ki se poveča za 8,85 – odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 60,76 EUR, kar skupaj znaša 747,31 EUR in

II. sklenilo, da se skupni znesek, ki vključuje 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nakaže na osebni račun sodne izvedenke, odprt pri N d.d. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila izvedenka. Višjemu sodišču predlaga, naj po proučitvi pritožbe odmeri nagrado izvedenki po izstavljenem računu v višini 1.082,73 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravna osnova za odločanje o priglašenih stroških za nagrado in stroške izvedenca je Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik; Uradni list RS št. 7/02, s spremembami). V okviru podane trditvene in dokazne podlage, ki je na izvedenki, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu izvedenino odmerilo, kot sledi: - za študij spisa (nad 50 do 200 strani) v višini 92,00 EUR (po 2. točki prvega odstavka 48. člena Pravilnika), - za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (nad – pravilno: do 100) strani 46,00 EUR (po 1. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika), - za pisno izdelavo izjemno zahtevnega mnenja 459,00 EUR (po 4. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika) in - materialne stroške v višini 89,55 EUR (tretji odstavek 45. člena Pravilnika), kar skupaj znaša 686,55 EUR.

5. V zvezi s pritožbenim naziranjem izvedenke, da je že pred izdelavo izvedenskega mnenja opozorila sodno osebo, da v tovrstnih izvedenstvih lahko obseg dela preseže tistega, ki je opredeljen po 51. členu Pravilnika, z dopisom z dne 5. 1. 2012 pa je tudi opozorila sodišče, da bodo izvedensko delo in stroški na izvedenskem mnenju in njegovi obrazložitvi presegali založeni predujem, ter da je sodišče v sklepu z dne 15. 11. 2012 navedlo, da v kolikor izvedenka meni, da založeni predujem ne zadostuje za plačilo nagrade in stroškov, naj na to opozori sodišče, gre uvodoma pojasniti, da višino predujma oceni sodišče glede na predvidene stroške z izvedencem, izvedenec pa je po opravljenem delu opravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom in je zato brez pomena sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma.

6. Izvedenka se tudi ne strinja, da ji sodišče ni priznalo 50% povečanja za dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih preglednic (po tretjem odstavku 47. člena Pravilnika). Višje sodišče se pri tem pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da sodna izvedenka ni pojasnila, zakaj naj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih preglednic, potrebnih za izdelavo izvedenskega mnenja in v čem naj bi bila kompleksnost le-tega, koliko časa je potrebovala za obračune in izdelavo analitičnih preglednic, ipd. Tudi po oceni višjega sodišča namreč mnenje ne odstopa od drugih primerov zahtevnejših izvedenskih mnenj. Sodišče prve stopnje pa je za pisni izvid in mnenje s področja financ izvedenki priznalo najvišjo nagrado, ki jo predvideva Pravilnik, saj je izvedensko mnenje ocenilo kot izjemno zahtevno, priznalo pa ji je tudi 46, 00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije o plačah in zamudnih obrestih. Ker izvedenka ni pojasnila dodatno vloženega časa oz. drugih razlogov za povečanje nagrade, dokumentacija v tej zadevi pa ni preobsežna ter ob upoštevanju, da je izvedensko mnenje že bilo izdelano, pretežni del naloge izvedenki pa je predstavljal oceno že zbranih podatkov v izvedenskem mnenja S. L., tudi po oceni višjega sodišča zato izvedenka do povečanja nagrade ni upravičena.

7. V zvezi s študijem spisa s prilogami izvedenka navaja, da je priglasila nagrado za študij spisa s prilogami od 200 do 500 strani, medtem ko ji je sodišče nagrado za študij spisa priznalo v obsegu do 200 strani in v zvezi s tem dopušča možnost napake, saj strani ni štela. V tem delu višje sodišče ugotavlja enako kot sodišče prve stopnje, da namreč spis skupaj s prilogami obsega manj kot 200 strani. Iz vprašanj v sklepu o postavitvi izvedenke, na katera je morala izvedenka odgovoriti, pa tudi ne izhaja, da bi izvedenka za pripravo izvedenskega izvida in mnenja morala preučiti celotno dokumentacije v spisu. Nagrada za študij spisa, odmerjena v višini 92,00 EUR je zato v skladu s 45. členom Pravilnika. Edino logično pa je, da je sorazmerno nižja od priglašene tudi postavka materialnih stroškov, saj se ta odmeri največ v višini 15% od odmerjene nagrade, sodišče prve stopnje pa jo je v tem obsegu priznalo tudi izvedenki.

8. Izvedenka se sklicuje tudi na ostala izvedenska mnenja, ki jih je izdelala v drugih postopkih in za katere ji je bila nagrada odmerjena ugodneje. Glede na dejstvo, da v Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo izjemno zahtevne izvide, je sodišče prve stopnje kriterije, ki so se vzpostavili v sodni praksi, ustrezno upoštevalo. Kot izjemno zahtevna sodišča ocenjujejo le najbolj kompleksna in zapletena izvedenska dela, ko je na primer potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je na primer potrebno pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake z drugih področij ali preštudirati ogromno dodatne literature. Po oceni višjega sodišča je zato sodišče prve stopnje vse navedene kriterije v predmetni zadevi pravilno upoštevalo in izčrpno obrazložilo.

9. Glede na navedeno pritožba izvedenke ni utemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).