Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Tožnici sta s toženkino pravno prednico, banko, sklenili pogodbo o dolgoročnem namenskem stanovanjskem kreditu. Šlo je za kredit v tuji valuti (CHF). V zavarovanje bankine terjatve je bila ustanovljena še hipoteka, ki je bila z zaznambo neposredne izvršljivosti vknjižena v zemljiško knjigo. Tožnici sta kreditno obveznost odplačevali do izdane začasne odredbe, zneski do tedaj opravljenih plačil pa so tedaj že presegali izplačano glavnico kredita. V pravdi sta kot bistveno zatrjevali, da toženka ni ustrezno opravila svoje pojasnilne dolžnosti, zato izhodiščni informacijski razkorak med strankama ni bil odpravljen. Uveljavljali sta ničnosti zahtevek, zahtevek po izbrisni tožbi in kondikcijski zahtevek.
2.Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije, (i) ugotovilo ničnost sklenjene kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve, povzetih v notarski zapis, (ii) ugotovilo neveljavnost hipoteke, razsodilo, da se ta izbriše iz zemljiške knjige in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, (iii) odločilo, da mora toženka tožnicama povrniti zneske anuitet, s katerimi sta presegli evrsko vrednost prejete glavnice kredita, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od opravljenega plačila posamezne anuitete dalje.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v relevantnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4.Zoper takšno odločitev toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
1.Ali sta Višje sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru zagrešili bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko se v svojih odločitvah nista opredelili do številnih navedb in dokazov toženke, s katerimi je slednja izkazovala svojo dobro vero ter ravnanje v skladu s pravnim standardom profesionalne skrbnosti?
2.Ali sta Višje sodišče v Kopru in Okrožno sodišče v Kopru prekršili prepoved povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave s tem, ko sta vsebino pojasnilne dolžnosti presojali na podlagi kriterijev iz novejše sodne prakse, ki v času sklepanja kreditne pogodbe niso obstajali in se toženka ob sklepanju pogodbe logično ni mogla ravnati skladno s takšnimi kriteriji?
3.Ali sta prvostopenjska in izpodbijana sodba zadostno obrazloženi, upoštevajoč dejstvo, da Okrožno sodišče v Kopru oziroma Višje sodišče v Kopru svoje ugotovitve, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena, utemeljujeta na abstraktnih in nekonkretiziranih besednih zvezah in pojmih (npr. drastična sprememba, zelo velika depreciacija) zaradi česar stališč sodišč niti ni mogoče preizkusiti?
4.Ali je dopustno, da se dokazno breme glede pogojev iz prve odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov, skladno s katerimi se lahko ugotovi ničnost pogodbe, prenaša na toženo stranko, ki mora posledično izkazovati negativno dejstvo (da pogoji niso izpolnjeni)?
5.Ali sta odločitvi Okrožnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, da toženki ne pripada ustrezno nadomestilo za uporabo njenega denarja, pravilni?
6.Ali sta odločitvi Okrožnega sodišča v Kopru in Višjega sodišča v Kopru, da toženki ne pripada ustrezno nadomestilo za uporabo njenega denarja, zadostno in ustrezno obrazloženi?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji za dopustitev revizije, ki izhajajo iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP, niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).