Jedro

V 256. členu ZIZ določa kot krajevno pristojno za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. ZIZ za predhodne odredbe nima take določbe kot je za začasne odredbe urejena v drugem odstavku 266. člena ZIZ, namreč o krajevni pristojnosti sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo za primer, če je pred tem uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek - tedaj veže pristojnost sodišča za odločitev o predlogu na sodišče, pred katerim teče postopek. 256. člena ZIZ torej ni mogoče razlagati z uporabo 266. člena ZIZ.

Izrek

Za odločitev o predlogu za zavarovanje je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Upnik je 27.1.2004 pri Okrajnem sodišču v Trbovljah zoper dolžnika predlagal izdajo predhodne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, sklicujoče se na nepravnomočni sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Trbovljah opr. št. I 2003/02018 z dne 7.11.2003. Zoper navedeni sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine - menice, je bil pravočasno vložen ugovor, zato je sodišče na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Uradni list RS, št. 40/2004 - uradno prečiščeno besedilo) citirani sklep v 2. točki razveljavilo, o zahtevku in stroških pa bo odločeno v pravdnem postopku. Zaradi ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi je upnik vložil predlog za izdajo predhodne odredbe.

Okrajno sodišče v Trbovljah se je s sklepom opr. št. Z 12/04 z dne 29.1.2004 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v zadevi in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Celju. Sklicuje se na prvi odstavek 166. člena ZIZ, ki določa krajevno pristojnost sodišča v izvršbi na nepremičnine po legi nepremičnine. V konkretni zadevi je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju. Če je med predlaganimi sredstvi predlagano tudi zavarovanje na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 35. člena v zvezi z 239. členom ZIZ).

Okrajno sodišče v Celju ni sprejelo pristojnosti in je dne 10.2.2004 predlagalo, da Vrhovno sodišče RS odloči v sporu o pristojnosti.

Navaja, da je Okrajno sodišče v Trbovljah s sklepom o izvršbi z dne 7.11.2003 opr. št. I 2003/2018 dovolilo predlagano izvršbo zoper dolžnika z različnimi sredstvi izvršbe. Upnik je nato z vlogo z dne 27.1.2004 (v predlogu napačno navedeno 2003) predlagal zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo na nepremičninah, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Celju. Ne strinja se z odločitvijo Okrajnega sodišča v Trbovljah, ki se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Ker je upnik tekom izvršilnega postopka, ki očitno poteka v izvršilni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah opr. št. I 2003/02018, predlagal zavarovanje, je po oceni Okrajnega sodišča v Celju Okrajno sodišče v Trbovljah pristojno tudi za odločitev o predlogu za zavarovanje, ne glede na določilo 166. člena ZIZ. Sodišče meni, da je v skladu z 266. členom ZIZ za začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. O predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Trbovljah (35. člen ZIZ). Ker je Okrajno sodišče v Trbovljah že dovolilo izvršbo in vodi izvršilni postopek, predlog upnika za zavarovanje med izvršilnim postopkom ne vpliva na spremembo krajevne pristojnosti in je Okrajno sodišče v Trbovljah tako pristojno tudi za zavarovanje z začasno odredbo na dolžnikovih nepremičninah in denarnih sredstvih kljub temu, da nepremičnine ležijo na območju Okrajnega sodišča v Celju.

Za odločitev o predlogu je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 24. poglavju ureja predhodne odredbe. V 256. členu tega poglavja določa krajevno pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje. Kot krajevno pristojno določa sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Začasne odredbe pa ureja zakon v 25. poglavju, kjer v drugem odstavku 266. člena posebej ureja tudi krajevno pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo za primer, če je pred tem uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. V takem primeru je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. Zakon za predhodne odredbe takšne določbe nima. Izrecno pa določa, da začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (269. člen ZIZ). 256. člena ZIZ torej ni mogoče razlagati z uporabo 266. člena ZIZ, ki ureja krajevno pristojnost sodišč v zvezi z začasnimi odredbami in ki odločanje o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo v primeru, če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, veže pristojnost sodišča za odločitev o predlogu na sodišče, pred katerim teče postopek. Člen 256 take določbe ne vsebuje.

Okrajno sodišče v Celju sicer upnikov predlog za zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo v predlogu za odločitev v sporu o pristojnosti večkrat označi kot predlog za zavarovanje z začasno odredbo in se tudi sklicuje na 266. člen ZIZ, ki določa krajevno pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo. To pa je verjetno posledica navedb samega upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe, kjer predlaga, da sodišče izda sklep, s katerim se predlogu ugodi in izda začasna odredba. Tak predlog povzema tudi Okrajno sodišče v Celju v svojem predlogu, vendar pa gre očitno za pisno pomoto upnika v predlogu, ne pa za predlog za zavarovanje z začasno odredbo. To izhaja tako iz samega naslova predloga, kot iz citiranih členov v predlogu, saj se sklicuje le na zakonske določbe iz štiriindvajsetega poglavja ZIZ, ki ureja predhodne odredbe.

Določba 256. člena ZIZ je jasna. Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje. Določba torej napotuje na uporabo tistih določb zakona o izvršbi in zavarovanju, ki na splošno urejajo pristojnost sodišč za odločanje o predlogu za izvršbo in drugih vprašanj o izvršbi.

Zavarovanje je v konkretnem primeru predlagano na denarna sredstva, nepremičnine, premičnine in nematerializirane vrednostne papirje. Zakon o izvršbi in zavarovanju ureja v drugem odstavku 35. člena krajevno pristojnost sodišča za primer, če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov in določa, da je krajevno pristojno za odločitev o predlogu v takem primeru tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu za izvršbo. Če pa je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi tudi izvršba na nepremičnine, pa določa izključno pristojnost sodišča, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 35. člena ZIZ).

Upnik je predlagal med drugim zavarovanje s predznambo zastavne pravice na nepremičninah, vpisanih v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju. Po določbi 166. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičninah in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, torej v tem primeru Okrajno sodišče v Celju.

Vrhovno sodišče je tako odločilo na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 15. členom ZIZ.