Vzpostavitev videonadzora in posnetki kot dokaz na sodišču

Datum

11.06.2024

Številka

07121-1/2024/679

Kategorije

Pravne podlage, Sodni postopki, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 3. 6. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede postopka uvedbe videonadzora oziroma namestitve kamer, da bi se morebitni posnetki lahko uporabili kot dokaz na sodišču.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravljavec lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V primeru, da je konkretni upravljavec uvedel videonadzor za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja.

Dodatno opozarjamo, da dopustnost uporabe foto in video posnetkov v kazenskem postopku sodišča oziroma pristojni organi za vsak konkreten primer presojajo posebej, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Obrazložitev

Uvodoma pojasnjujemo, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati ena izmed pravnih podlag, kot jih določa 1. odstavek 6. člena Splošne uredbe:

•privolitev posameznika (točka (a)),

•sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)),

•izpolnitev zakonske obveznosti (točka (c)),

•zaščita življenjskih interesov posameznika (točka (d)),

•izvajanje javne naloge (točka (e) v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1),

•zakoniti interesi upravljavca, če ne prevladajo interesi in pravice oz. svoboščine posameznika (točka (f)).

Nadalje pojasnjujemo, da lahko upravljavec videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja (npr. zaradi varnosti ljudi ali premoženja). V primeru, da je konkretni upravljavec uvedel videonadzor za namene varovanja ljudi in premoženja, potem je dopustno, da lahko posnetke pregleduje oziroma uporabi kot dokazno gradivo v primeru, ko bi prišlo do poškodovanja ali odtujitve njegovega premoženja (uporaba za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov v zvezi s takšnim dogodkom) oziroma ob nekem deviantnem dogodku, ko bi bil videoposnetek le dodaten dokaz v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Poleg tega bi lahko v primeru, da je prišlo do kraje ali drugega škodnega dogodka, do navedenih posnetkov za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od pravnih podlag skladno z zgoraj citiranim prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe) eventualno lahko dostopali tudi policija, zavarovalnica ali sodišče. Ob tem pa opozarjamo, da IP skladno s svojimi pristojnostmi ni upravičen presojati, s katerimi osebnimi podatki se je sodišče upravičeno seznaniti v okviru določenega sodnega postopka.

Dodatno pa opozarjamo, da dopustnost uporabe foto in video posnetkov v kazenskem postopku sodišča oziroma pristojni organi za vsak konkreten primer presojajo posebej, saj je presoja dopustnosti odvisna od okoliščin konkretnega primera.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka