Jedro

Predlagatelj nima pravno varovanega upravičenja za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca (t. i. poslovodje v sili). Upravljalske pravice ter druge članske pravice v družbi imajo po pravu gospodarskih družb njeni družbeniki, ne pa tudi družbeniki družbenikov. Pravnega interesa za postavitev poslovodje s trditvijo, da je večinski dejanski lastnik nasprotnega udeleženca, ni uspel utemeljiti.

Pojem "dejanski lastnik" ne izhaja iz prava gospodarskih družb, temveč iz ZPPDFT-2. Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena ZPPDFT-2). Zakon vzpostavlja register dejanskih lastnikov, ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. V ZPPDFT-2 je opredeljen pojem dejanskega lastnika, ki je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). Ta zakon pa ne daje dejanskim lastnikom pravnih upravičenj, ki izhajajo za družbenike iz naslova članstva v družbi. Upravljalske oziroma članske pravice, na katere se sklicuje pritožnik, pripadajo družbeniku nasprotnega udeleženca, ne pa njegovemu dejanskemu lastniku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja za postavitev poslovodje nasprotnemu udeležencu. Sklenilo je, da nosi predlagatelj sam svoje stroške postopka.

2.Zoper navedeni sklep je vložil predlagatelj pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagatelja. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V družbah z omejeno odgovornostjo odločajo o postavitvi in o odpoklicu poslovodij družbeniki (peta alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1). Če družba z omejeno odgovornostjo nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku. Predlog lahko vložil vsakdo, ki ima pravni interes (primerjaj drugi odstavek 50. člena ZGD-1).

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotni udeleženec nima veljavno postavljenega zakonitega zastopnika, kar izhaja iz izpiska sodnega registra. Predlog predlagatelja za postavitev poslovodje pa je zavrglo, saj je sklenilo, da predlagatelju ni uspelo izkazati pravnega interesa za imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je v predlogu za sodno imenovanje poslovodje navedel, da je večinski dejanski lastnik družbe A. SA, ki je edini družbenik nasprotnega udeleženca. Predlagatelj torej ni družbenik nasprotnega udeleženca, temveč je večinski dejanski lastnik edinega družbenika nasprotnega udeleženca. Predlagatelj bi moral izkazati, da bi lahko z zase ugodno odločitvijo v tem postopku uresničil svojo pravno zatrjevano upravičenje, česar pa mu s to trditvijo ni uspelo. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da iz akta o ustanovitvi nasprotnega udeleženca, ki ga je sprejel edini njegov družbenik, izhaja, da o imenovanju in odpoklicu direktorja odloča družbenik nasprotnega udeleženca. Po navedenem je družbenik tisti, ki ima neposredni pravni interes, da ima nasprotni udeleženec postavljenega poslovodjo, ki vodi posle družbe in jo zastopa. Družbenik je zato tudi tisti, ki ima neposredni pravni interes, da družba iz razloga nedelujočega poslovodstva ne preneha. Z družbenikovim položajem ne gre enačiti položaja družbenikovega večinskega lastnika. Predlagatelju bo v primeru prenehanja nasprotnega udeleženca potencialno nastala le ekonomska škoda, ne bo pa s tem poseženo v njegova pravna upravičenja, saj ta v razmerju do nasprotnega udeleženca ne obstajajo.

6.Tudi po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj nima pravno varovanega upravičenja za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca (t. i. poslovodje v sili).1 Pravnega interesa s pritožbeno trditvijo, da je večinski dejanski lastnik nasprotnega udeleženca, ni uspel utemeljiti.

7.Pravni položaj družbenikov je urejen v okviru prava gospodarskih družb. Iz naslova članstva v družbi izhajajo za družbenike določene pravice in obveznosti. Ker je pravni osebi priznana pravna subjektiviteta, je pravna oseba ločena od njenih družbenikov. Pravice in obveznosti pravne osebe niso obenem pravice in obveznosti njenih družbenikov. Upravljalske pravice ter druge članske pravice v družbi imajo po pravu gospodarskih družb njeni družbeniki, ne pa tudi družbeniki družbenikov. Z odločitvijo sodišča prve stopnje ni poseženo v pravico predlagatelja do svobodne gospodarske pobude ter v njegovo lastninsko pravico, saj korporacijske pravice pripadajo družbenikom družbe, ne pa osebam, ki takega položaja nimajo.

8.Pojem "dejanski lastnik" ne izhaja iz prava gospodarskih družb, temveč iz Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2). Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena ZPPDFT-2). Zakon vzpostavlja register dejanskih lastnikov, ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. V ZPPDFT-2 je opredeljen pojem dejanskega lastnika, ki je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). Ta zakon pa ne daje dejanskim lastnikom pravnih upravičenj, ki izhajajo za družbenike iz naslova članstva v družbi. Upravljalske oziroma članske pravice, na katere se sklicuje pritožnik, pripadajo družbeniku nasprotnega udeleženca, ne pa njegovemu dejanskemu lastniku.

9.Pritožnik nadalje nepravilno navaja, da iz sodne prakse izhaja, da je treba družbeniku družbenika gospodarske družbe priznati pravni interes za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodstva. Pritožnik se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cpg 141/2021 z dne 23. 9. 2021, iz katerega pa to ne izhaja. V navedeni zadevi je sodišče priznalo lastniku poslovnega deleža v družbeniku (zgolj) pravico do sodelovanja v postopku. V nepravdnem postopku je namreč udeleženec postopka poleg (1) predlagatelja postopka (2) osebe, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), (3) osebe, glede katere se vodi postopek oziroma osebe, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, tudi (4) oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 21. člena ZNP-1). Sodišče je zato ugotovilo, da je lastnik poslovnega deleža v družbeniku oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, zaradi česar mu je dovolilo udeležbo v postopku kot udeležencu v materialnem smislu. Iz navedenega je razvidno, da sodišče te osebe ni štelo za upravičenega predlagatelja postopka in s tem za formalnega udeleženca postopka (predlagatelja). Iz pravne teorije2 ter sodne prakse3 nasprotno izhaja stališče, da interes za udeležbo v postopku še ne zadošča za pridobitev lastnosti predlagatelja.

10.Predlagatelj pravnega interesa za sodno imenovanje poslovodje ni uspel utemeljiti niti s trditvami glede onemogočenega poslovanja nasprotnega udeleženca. Odločitev o poslovanju družbe ter o njenem prenehanju ni v pristojnosti upnikov, temveč odločajo o najpomembnejših vprašanjih v družbi družbeniki. Upniki (uspešnega) poslovanja družbe mimo volje družbenikov ne morejo doseči.

11.Pravnega interesa pa ne utemeljujejo niti trditve o neodzivnosti zakonitega zastopnika edinega družbenika, saj bi bila ta okoliščina relevantna v okviru presoje, ali gre za "nujni primer". Enako velja za trditev, da je Okrožno sodišče v Ljubljani v postopku pod opr. št. St ... izdalo sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije.

12.Predlagatelj tudi s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 767/2016, svojega pravnega interesa ni uspel utemeljiti. V tej zadevi je bil namreč predlog za imenovanje poslovodje, ki ga je vložil upnik, zavržen iz razloga, ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da bi predlagatelj od nasprotnega udeleženca lahko uveljavljal vrnitev kredita s tožbo v pravdnem postopku. Tudi v navedeni zadevi je pritožbeno sodišče poudarilo, da bi lahko predlagatelj z drugimi inštituti ter v drugih postopkih uspel doseči zase zatrjevano pravno korist, zaradi česar ni izkazan njegov pravni interes za imenovanje poslovodje v sodnem postopku.

13.Predlagatelj je v dokaz zatrjevanega pravnega interesa predlagal svoje zaslišanje, tega dokaza pa sodišče prve stopnje ni izvedlo. Vendar pa s tem ni kršilo predlagateljeve pravice do izjave v postopku. Odločitev o izvedbi dokazov je glede na razpravno načelo in načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena omejena s trditvami. Ker predlagatelj ni navedel trditev, s katerimi bi lahko uspešno utemeljeval svoj pravni interes v postopku, je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem predlagatelja utemeljeno zavrnilo. Očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, je zato prav tako neutemeljen.

14.Pritožba po povedanem ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 40. člena ZNP-1. Predlagatelj mora nositi svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1P. Podgorelec, Novela Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1I, Pravosodni bilten 3/2016, str. 140, 141.

2M. Čujovič v S. Kraljič in drugi, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Maribor, 2022, stran 141.

3Primerjaj VSL sklep II Cp 299/2012.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 50, 50/2, 505, 505-5 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (2022) - ZPPDFT-2 - člen 1, 1/1, 40 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 21, 21/1, 42

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: VSL Sklep I Cpg 17/2025, z dne 29.01.2025, ECLI:SI:VSLJ:2025:I.CPG.17.2025

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.