Jedro

Ker tožnik ni izkazal, da bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep, takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni možno izpodbijati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker za vsebinsko odločanje o tožbi niso izpolnjene procesne predpostavke, je sodišče zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ v 1. točki izreka sklepa Urada RS za intelektualno lastnino, št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014, popravil očitno pomoto pri navedbi številke dopisa urada z dne 15. 5. 2014, tako da se pravilno glasi ''31221-4/2014-3/106'' (1. točka izreka), v 2. točki izreka istega sklepa pa popravil očitno pomoto v prvi alineji v tej točki pri navedbi datuma, tako, da se pravilno glasi ''28. 5. 2010'' (2. točka izreka). V obrazložitvi je uvodoma ugotovil, da je izdal sklep, št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014, s katerim je v 1. točki izreka ugotovil, da je tožnik kršil drugi odstavek 162. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP), ker organu na njegovo pisno in obrazloženo zahtevo z dne 15. 5. 2014 ni predložil določene poslovne dokumentacije, v drugi točki pa mu je odredil, da ugotovljeno kršitev odpravi s posredovanjem navedene poslovne dokumentacije. V upravnem sporu zoper zadnje navedeni sklep, ki ga naslovno sodišče vodi pod opr. št. I U 1577/2014, je tožnik opozoril organ na pomanjkljiv zapis številke dopisa organa v prvi točki izreka in na napačno navedbo datuma sklenitve pogodbe v prvi alineji 2. točke izreka tega sklepa. Organ je ugotovil, da je v 1. točki izreka sklepa z dne 29. 8. 2014 nastala pisma pomota pri zapisu številke organa, ker je bil izpuščen vezaj; navedena je bila številka 312214/2014-3/106 namesto 31221-4/2014-3/106, v 2. točki izreka pa je v 1. alineji pomotoma naveden datum Pogodbe o poslovnem sodelovanju 1/2010, saj je naveden datum 1. 10. 2010 namesto pravilno datum 28. 5. 2010. Navedeno potrjuje tudi obrazložitev sklepa z dne 29. 8. 2014. Organ je zato na podlagi prvega odstavka 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožnik je vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, da sodišče odpravi izpodbijani sklep, podrejeno odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne v reševanje organu, ki ga je izdal, podrejeno, da ga sodišče izreče za ničnega, in podrejeno, da ugotovi njegovo nezakonitost, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice in pravne koristi, ter da naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka. V tožbi je uvodoma predlagal, da naj sodišče združi to zadevo z zadevo, I U 1577/2014 (kjer tožnik izpodbija sklep z dne 29. 8. 2014) v skupno obravnavo in odločanje, nadalje, da je sedaj ob upoštevanju popravnega sklepa prvič tožniku očitano, da je kršil drugi odstavek 162. člena ZASP glede na popravo, zaradi česar je po mnenju tožnika šteti, da popravni sklep vsebuje odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, kar pomeni, da gre za upravni akt iz 2. člena ZUS-1. To je očitno štel tudi organ, ko je v pravnem pouku tožnika opozoril, da je zoper izpodbijani sklep možna tožba v upravnem sporu. Ravno tako peti odstavek 162. a člena ZASP določa, da je zoper sklepe pristojnega organa mogoča tožba v upravnem sporu. Meni, da ne gre za izdajo popravnega sklepa po 223. členu ZUP, temveč se tožniku očita nekaj, kar se mu s prvotnim sklepom ni očitalo, in se mu odreja nekaj, kar se mu s prvotnim sklepom ni odrejalo. Gre za popravek (spremembo) odločbe, ki je za tožnika neugodna, zato ima učinek šele od vročitve popravnega sklepa. Ker po mnenju tožnika popravni sklep temelji na isti vsebinski odločitvi, kot je bila sprejeta v prvotnem sklepu z dne 2.9 8. 2014, je v nadaljevanju povzel vse tožbene navedbe, ki jih je navedel že v tožbi zoper sklep z dne 29. 8. 2014 (zadeva I U 1577/2014). Sodišču je tudi predlagal odložitev izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe v tem upravnem sporu na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Toženka je v obširnem odgovoru na posredovano zahtevo za izdajo začasne odredbe prerekala navedbe tožnika v tožbi, navedla, da z izpodbijanim sklepom ni vsebinsko spremenila sklepa z dne 29. 8. 2014. Pri izdaji izpodbijanega sklepa tako ni šlo za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč za popravo pisne pomote. Sklep tudi ne pomeni dopolnitve predhodnega sklepa, napake pa tudi niso bistvene. S tožbenimi navedbami tožnik zato ni izkazal predpostavk za začasno zadržanje učinkovanja izpodbijanega sklepa, saj ni dokazal, da bi mu z izvršitvijo nastala kakršna koli škoda. Z izvršitvijo pa tudi ne bodo prizadete koristi nasprotnih strank, kot tudi ne javna korist. Predlagala je, da sodišče zavrne tožnikovo zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa.

K I. točki izreka: Ob reševanju tožnikove zahteve za izdajo začasne odredbe je sodišče ugotovilo, da pogoji za njeno vsebinsko obravnavanje niso izpolnjeni iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa je določeno, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Po prvem odstavku 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.

Citirana določba 223. člena ZUP torej jasno opredeljuje obseg popravnega sklepa, ki je namenjen izključno popravi očitni pomot. Pri pomoti gre za zmotni zapis dejansko izjavljene volje organa, s popravo takšne pomote pa se ne ustvarja ničesar novega in se odločba tudi ne dopolnjuje. Za popravni sklep s takšno vsebino pa po presoji sodišča v obravnavanem primeru tudi gre. Z izpodbijanim sklepom o popravi pomote je namreč organ popravil napačen zapis številke dopisa organa tako, da je vmes med št. 312214 dodal vezaj med 31221 in 4 (1. točka izreka), ter napačen zapis datuma sklenitve pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1/2010, (ki je eden izmed dokumentov zahtevane poslovne dokumentacije) - točen datum sklenitve pogodbe je 28. 5. 2010 in ne 1. 10. 2010 (2. točka izreka). Da gre za pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 1/2010 z datumom 28. 5. 2010, izhaja tudi iz obrazložitve sklepa, št. 31221-4/2014-9/106 z dne 29. 8. 2014. Nenazadnje pa je to očitno znano tudi tožniku, ki je (glede na navedbe v obrazložitvi izpodbijanega popravnega sklepa) v tožbi v zadevi I U 1577/2014 sam opozoril na ti dve pisni pomoti.

S tem sklepom torej ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj mu ni bila odrejena nobena (dodatna oziroma nova) obveznost, ki mu ne bi bila odrejena že s sklepom z dne 29. 8. 2014, kar pomeni, da je izpodbijanje takega sklepa v upravnem sporu izključeno. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne more vplivati navedba v pravnem pouku popravnega sklepa, da je ''zoper sklep možna tožba v upravnem sporu'', saj napačen pravni pouk ne more dati stranki več pravic, kot jih po zakonu stranka ima. Vsebinske presoje tovrstnega sklepa pa tudi ne dopušča peti odstavek 162. a člena ZASP, po katerem zoper odločitve Urada RS za intelektualno lastnino ni dovoljena pritožba, mogoča pa je tožba v upravnem sporu, saj je vsebinska presoja odločitve organa možna šele ob izpolnjenih procesnih predpostavkah, ki pa jih določa ZUS-1. Ker tožnik s temi ugovori (preostali ugovori tožnika se namreč nanašajo na zakonitost in pravilnost sklepa, ki je predmet upravnega spora v I U 1577/2014) ni izkazal, da bi bilo s popravnim sklepom poseženo v njegov pravni položaj, sporni sklep predstavlja zgolj procesni sklep. Takšnih sklepov pa v upravnem sporu ni možno izpodbijati (načelo arg. a contrario po 2. v zvezi s 5. členom ZUS-1). Tako je sklenilo tudi naslovno sodišče v podobni zadevi, II U 73/2014 z dne 14. 5. 2014, ter Vrhovno sodišče RS v zadevah, I Up 39/2009 z dne 10. 12. 2009, ter I Up 601/2007 z dne 10. 4. 2008. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. K II. točki izreka: Ker za vsebinsko odločanje o tožbi niso izpolnjene procesne predpostavke, je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 32. člena ZUS-1. K III. točki izreka Ker je sodišče tožbo tožnika zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).