Jedro

Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se delno razveljavijo dne 17. 6. 2020 izvedene volitve v organe tožene stranke, in sicer se delno razveljavi zapisnik volilne skupščine tožene stranke v točki AD9, ki se nanaša na izvolitev A. A., in v celoti razveljavi sklep št. 9 oziroma volitve, v katerih je bil v izvršni odbor izvoljen A. A. (1. točka izreka, 1. odstavek). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka, 2. odstavek). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 1.282,65 EUR (2. točka izreka).

2. Tožeča stranka se zoper zavrnilni in stroškovni del sodbe pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP.1 Meni, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju z ZDru-1.2 Če je kakšna določba internih aktov društva v nasprotju z zakonom, se ne sme uporabljati. Skladno s 13. členom ZDru-1 bi bile lahko upoštevne zgolj v statutu zapisane določbe o volitvah članov v organe zveze. Ta materija ne more biti zavezujoče urejena v Poslovniku o delu skupščine tožene stranke. V njem niti ni določb, ki bi se nanašale na volitve, imenovanja ali razrešitve članov. 4. člen Poslovnika o delu skupščine tožene stranke ureja redne seje skupščine. B. B. ni želel podati nove točke dnevnega reda, temveč je želel v okviru 8. točke dnevnega reda podati predlog glede članov društva, ki so želeli biti izvoljeni v organe društva. Pravica vsakega na skupščini navzočega člana je, da predlaga kandidate v izvolitev. Skupščina je sicer potrdila dnevni red, kar pa ni odpravilo protipravnosti ravnanja predsednika, ki ni dovolil glasovanja o kandidatih, ki jih je nameraval predlagati B. B. Glasovalo se je o sprejetju dnevnega reda, ne o dovolitvi oziroma zavrnitvi pravice B. B., da poda listo kandidatov za volitve. Stroškovna odločitev ni obrazložena. Sodišče ni pojasnilo ocene o 8 % uspehu tožeče stranke, prav tako ni navedlo, katere stroške je toženi stranki priznalo in v kakšni višini. Kljub temu, da je tožeča stranka v pravdi delno uspela, je sodišče nepravilno nanjo prevalilo vse stroške postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom uveljavljala razveljavitev volitev v organe tožene stranke (konkretno v izvršni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo) glede dvanajstih oseb. Uspela je s tožbenim zahtevkom glede ene osebe (A. A.), pri čemer je odločitev v tem delu pravnomočna.

6. Izpodbijana odločitev, s katero je bil zavrnjen tožbeni zahtevek glede ostalih enajstih posameznikov,3 izvoljenih v organe tožene stranke, temelji na ugotovitvah, (1) da so bile na volilni skupščini tožene stranke 17. 6. 2020 izvedene volitve za predsednika in v organe tožene stranke; (2) da so bili člani tožene stranke (tudi tožeča stranka) pred izvedbo skupščine v vabilu na skupščino z dne 3. 6. 2020 (priloga A5) seznanjeni s predlogom dnevnega reda, ter opozorjeni, da lahko skladno s 4. členom Poslovnika o delu skupščine Športne zveze X.4 (priloga A7 – v nadaljevanju poslovnik), dodatne predloge točk dnevnega reda posredujejo sklicatelju skupščine najmanj 3 delovne dni pred sejo; (3) da je B. B., kandidat za predsednika tožene stranke, šele na volilni skupščini 17. 6. 2020 podal listo kandidatov za volitve v organe tožene stranke, in da je G. G. – aktualni predsednik tožene stranke, sklicujoč se na omenjeni 4. člen poslovnika, njegov (volilni) predlog (oziroma predlog za dopolnitev dnevnega reda) zavrnil; (4) da temeljni akt tožene stranke - Statut Športne zveze X. (priloga A8 – v nadaljevanju statut) ne vsebuje posebnih postopkovnih pravil glede volitev predsednika zveze in v organe zveze. Povzete ugotovitve je sodišče prve stopnje oblikovalo v materialnopravni zaključek, da se je predsednik tožene stranke ob odločanju o predlogu B. B., v odsotnosti specialnih postopkovnih pravil o izvedbi volitev pravilno oprl na 4. člen poslovnika.

7. Pritožbena teza, da bi morala biti postopkovna pravila glede volitev urejena v temeljnem aktu tožene stranke, v določbah ZDru-1 nima opore. Določbi 1. odstavka 13. člena („Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz 1. odstavka 9. člena tega zakona5 ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani.“) in 3. odstavka 13. člena ZDru-1 („Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov.“), obe v zvezi s 1. odstavkom 7. člena ZDru-16, ni mogoče razumeti na način kot ju razume pritožnica. Bistvo citiranih določb ni, da mora biti podlaga za najpomembnejše odločitve v zvezi društev določena v njenem temeljnem aktu, temveč, da mora biti podlaga za takšne odločitve izraz volje članov zveze društev. Poslovnik, sprejet na seji skupščine tožene stranke 31. 3. 2017, takšno zahtevo izpolnjuje. Skupščina (zbor članov), kot najvišji organ tožene stranke, katere člani so predsedniki društev (oziroma pooblaščenci društev - članov zveze društev), sprejema poslovnike in pravilnike za delo organov zveze (16. člen statuta). Skupščina je sklepčna, če je prisotnih več kot polovica članov (1. odstavek 19. člena statuta). Skupščina svoje odločitve sprejema z večino glasov prisotnih članov, razen v primerih, ko sprejema statut in morebitno ukinitev, ko je potrebna dvotretjinska večina prisotnih predstavnikov (3. odstavek 19. člena statuta). Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).

8. Pritožnica pravilno izpostavlja, da se je z glasovanjem na volilni skupščini odločalo o potrditvi dnevnega reda (točka AD2 zapisnika volilne skupščine – priloga A67), ne neposredno o dovolitvi oziroma zavrnitvi pravice B. B., da poda listo kandidatov za volitve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo takšno postopanje skladno s 7. členom poslovnika, ki določa, da se pri obravnavi predloga dnevnega reda najprej odloča o različnih predlogih (za umik zadeve z dnevnega reda, za razširitev dnevnega reda, za združitev obravnav in o drugih zadevah, ki se nanašajo na dnevni red), nato pa predsedujoči da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti, skupščina pa dnevni red sprejme z javnim glasovanjem. Dnevni red je bil sprejet (iz zapisnika volilne skupščine izhaja, da je za potrditev dnevnega reda glasovalo 18 udeležencev skupščine, proti jih je bilo 9, vzdržanih pa 5), kar posredno pomeni, da je večina udeležencev volilne skupščine soglašala z odločitvijo predsednika zveze, da se predlog B. B. ne uvrsti na dnevni red.

9. V odsotnosti posebnih postopkovnih pravil o načinu delovanja skupščine pri izvedbi volitev predsednika zveze in v organe zveze, je bila uporaba pravila, ki ureja način delovanja skupščine na njenih rednih sejah, utemeljena. Pravica članov tožene stranke - voliti in biti izvoljen v organe zveze (12. člen statuta), s tem ni bila kršena. Pravilnost takšne presoje potrjujeta okoliščini, da je bila tožeča stranka že v vabilu na volilno skupščino seznanjena z dnevnim redom, tudi s predlogi za kandidate za člane organov zveze, ter opozorjena, da mora morebitne predloge za spremembo dnevnega reda zvezi posredovati 3 delovne dni pred skupščino. Pravilo, da morajo biti morebitni predlogi (za spremembo/dopolnitev dnevnega reda) podani najmanj 3 delovne dni pred skupščino, je brez dvoma eno do postopkovnih pravil, ki zagotavlja pravilnost izvedbe skupščine. Sklicatelju skupščine mora biti omogočen razumno dolg rok za preučitev gradiva za skupščino.8 Navedeno je ob zaslišanju potrdila poslovna sekretarka tožene stranke, priča N. N.9 Dokumentacija, ki jo je B. B. predložil neposredno na volilni skupščini, bi vsekakor terjala predhoden pregled oziroma preverjanje, saj je poleg liste kandidatov za člane organov zveze obsegala izpolnjene obrazce s podatki o posameznih kandidatih, njihove podpise in podpise zastopnikov posameznih društev (priloga B2). Zahteve za pravočasno vložitev liste kandidatov za volitve torej ni mogoče šteti za formalni pogoj, ki bi bil sam sebi namen.

10. Pravilna je tudi stroškovna odločitev. Tožeča stranka je uspela s sorazmerno majhnih delom zahtevka (zahtevala je razveljavitev volitev v organe tožene stranke glede dvanajstih oseb, uspela pa je z zahtevkom glede ene, kar je sodišče prve stopnje opredelilo kot 8 % pravdni uspeh), zato ji je bilo utemeljeno naloženo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške (3. odstavek 154. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je na stroškovniku v prilogi B10 označilo, katere priglašene stroške je priznalo toženi stranki. Tožeči stranki so bile tudi vročene vse vloge, na katerih je tožena stranka zaznamovala svoje stroške (v zvezi s pisnimi vlogami). Tožeči stranki so bili torej dostopni vsi podatki, ki so ji omogočali preizkus pravilnosti stroškovne odločitve, zato drugačen pritožbeni očitek ni utemeljen.

11. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, da je pravilno uporabilo materialno pravo in da ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP sama nosi stroške v zvezi z njo. Toženi stranki pa povračilo ob upoštevanju 155. člena ZPP ne pripada, saj vsebina odgovora ni v ničemer prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Zakon o društvih, Ur. l. RS, št. 61/2006, s spremembami in dopolnitvami. 3 Po tožbenem zahtevku gre za osebe: C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L. in M. M. 4 Po 4. členu poslovnika dnevni red določi sklicatelj, predloge točk dnevnega reda pa mu lahko posredujejo tudi predstavniki članov. V tem primeru poslovni sekretar gradivo razdeli na skupščini v pisni obliki, _ki mu ga dostavijo najmanj tri delovne dni pred sejo skupščine._ Na dnevni red je vključena točka razno, namesto nje se lahko vključi točka vprašanja in pobude. Skupščina z javnim glasovanjem sprejme dnevni red. 5 Po 6. alineji 1. odstavka 9. člena ZDru-1 mora temeljni akt društva določiti način upravljanja društva. 6 Po katerem se določbe ZDru-1 smiselno uporabljajo tudi za zveze društev. 7 V zapisniku je zapis, da „B. B., kandidat za predsednika Športne zveze X., predlaga dodatno točko dnevnega reda in poda listo kandidatov za volitve, a jo predsednik zavrne na podlagi 4. člena Poslovnika o delu skupščine Športne zveze X., ki veleva, da je potrebno predloge za dnevni red in gradivo posredovati sklicatelju oz. poslovnemu sekretarju najmanj 3 delovne dni pred sejo skupščine.“ 8 Skladno z 22. členom statuta predsednik zveze med drugim sklicuje in vodi skupščine, predlaga dnevni red in sodeluje pri pripravi gradiva za seje skupščine. 9 Priča je povedala, - da je smisel 3 dni v tem, da se pripravijo zadeve za skupščino, če so kakšne nejasnosti, pa se mora obrniti na izvršni odbor, - da je po prejemu kandidatov preverila, če so izpolnjeni pogoji, potem pa so bili uvrščeni na volilno listo, in - da je bila na skupščini seznanjena z novo listo kandidatov, pri čemer je bilo premalo časa, da bi se preverila vsa dokumentacija.