Jedro

Odločitev, ali je pravni posel sklenjen v nasprotju z določili 88. člena ZDen, je predhodno vprašanje za dokončanje upravnega denacionalizacijskega postopka. Vendar pa tožbeni zahtevek meri le na ugotavljanje ničnosti pravnega posla. V upravnem postopku namreč tega vprašanja ni mogoče rešiti. Denacionalizacijski postopek, sprožen pri upravnem organu, se bo tam tudi končal. V okviru te pravde zato ni mogoče posegati v odločanje, ki je pridržano upravnemu organu. Pravne posledice v tej pravdi (morebiti) ugotovljene ničnosti bodo torej svojo vlogo mogle odigrati v upravnem postopku.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je akt o ustanovitvi podjetja v družbeni lastnini T. P. (druge tožene stranke), v delu, ko je nanj K. k. P. (prva tožena stranka) prenesel nepremičnine parc. št. 849/6, št. 849/2 in št. 895, vse k.o..., ničen, zaradi česar naj bi tožena izstavila ustrezno zemljiškoknjižno listino, na katere podlagi bi se mogla vknjižiti pravica uporabe pri prej navedenih nepremičninah na prvo toženo stranko. Ugotovilo je, da je "ozko gledano" prenos bil opravljen v nasprotju z določbo 88. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen - Ur. l. RS, 27/91), vendar pa je odločilno sedanje stanje v naravi. Po določbi 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je vrnitev v naravi onemogočena.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo v delu odločitve o tožbenem zahtevku glede parcel št. 849/6 in 849/2 k.o... in v tem obsegu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritožbi pa je delno ugodilo glede parcele št. 895 k.o... ter v tem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Menilo je, da je o predhodnem vprašanju o parceli št. 849/6 in 849/2 pravilno odločeno. Ker vrnitev v naravi ni mogoča, je tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti prenosa zemljišč na drugo toženo stranko pravilno zavrnjen.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je njeno razveljavitev z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženi stranki sta s spornimi zemljišči razpolagali kljub izrecni prepovedi, vsebovani v 88. členu ZDen. Res je, da sta zemljišči pozidani oziroma služita za funkcionalno zemljišče k obstoječim objektom, vendar pa je bila gradnja opravljena v slabi veri, saj sta toženi stranki vedeli, da denacionalizacijski postopek še ni končan.

Toženi stranki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija je utemeljena.

Določba 88. člena ZDen ne omogoča širše ali ožje razlage in je jasna: pravni posli so nični, če je z njimi po uveljavitvi ZDen prišlo do razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstoja dolžnost vrnitve. Izpodbijani akt o ustanovitvi druge tožene stranke s prenosom spornih zemljišč nanjo z dne 27.08.1992 je bil izdan po sprejemu ZDen, ki je začel veljati osmi dan po 29.11.1991. Pri tem je iz delne odločbe Sekretariata za kmetijstvo Občine P. z dne 27.01.1993 razvidno, da o denacionalizaciji spornih zemljišč še ni bilo odločeno, čeprav odločba zajema številna druga, pravnima prednikoma tožeče stranke odvzeta zemljišča. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno ugotovilo, da je odločitev v tej pravdi predhodno vprašanje za dokončanje upravnega denacionalizacijskega postopka. Vendar pa tožbeni zahtevek meri le na ugotavljanje ničnosti pravnega posla. V upravnem postopku namreč tega vprašanja ni mogoče rešiti.

Denacionalizacijski postopek, sprožen pri upravnem organu, se bo tam tudi končal. V okviru te pravde zato ni mogoče posegati v odločanje, ki je pridržano upravnemu organu. Pravne posledice v tej pravdi (morebiti) ugotovljene ničnosti bodo torej svojo vlogo mogle odigrati v upravnem postopku.

V izpodbijani sodbi izbrani način uporabe določbe prvega odstavka 32. člena ZDen zanemari iz dejanskih ugotovitev sledeče dejstvo, da so ob uveljavitvi ZDen sporne nepremičnine bile v naravi še nepozidana zemljišča s pridelavo kmetijskih kultur. V okviru postavljenega tožbenega zahtevka sprejeto stališče, da je pomembno stanje nepremičnin v času odločanja, je z omenjeno zakonsko določbo v nasprotju, hkrati pa brez pravne podlage konvalidira v nasprotju z določbami ZDen opravljen promet z zemljišči. Tožbeni zahtevek je pri tem omejen le na predmet omenjenega pravnega posla, torej na stanje nepremičnin v času njegove sklenitve. V tej smeri toženi stranki (predvsem "T." P.) zatrjujeta vlaganja v nepremičnino in spremembo stanja stvari. Vendar pa je to stvar odločanja v upravnem postopku. Zakon o upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99) v 7. členu določa, da morajo pri postopanju in odločanju organi omogočati strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, pri tem pa morajo skrbeti za to, da stranke ne uveljavljajo svojih pravic v škodo pravic drugih.

Opisani razlogi utemeljujejo odločitev o razveljavitvi sodb nižjih sodišč in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 395. člena ZPP). V ponovljenem sojenju naj sodišče prve stopnje v skladu z navedenimi razlogi odloči tudi o preostalem delu tožbenega zahtevka, glede katerega je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje že razveljavilo.

Izrek o stroških revizijskega postopka je v skladu z določbo 166. člena ZPP.