Jedro

Obveznost predložitve novega pooblastila za revizijo pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pavica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva. Datum na pooblastilu je zato pomemben.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 10. 5. 2007 in dopolnilno sodbo z dne 11. 7. 2007 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožeče stranke in potrdilo izpodbijani sodbi.

2. Tožnici sta 30. 4. 2008 po odvetniku vložili revizijo in ji priložili pooblastilo (A 12) z dne 1. 6. 2005. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 12. 5. 2008 pozvalo pooblaščenca tožeče stranke na predložitev novega pooblastila za zastopanje v postopku revizije, pooblaščenec tožeče stranke pa je v zahtevanem roku predložil sodišču dva izvoda pooblastil obeh tožnic (A 13), oba z datumom 1. 6. 2005. 3. Sodišče prve stopnje je revizijo tožeče stranke zavrglo na podlagi četrtega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3) z utemeljitvijo, da odvetnik tožeče stranke tudi na izrecno zahtevo sodišča ni predložil novega pooblastila za vložitev revizije.

4. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

5. Zoper zadnje navedeni sklep je tožeča stranka po odvetniku, ki je predložil novi pooblastili z dne 3. oziroma 4. 12. 2008 (A 14 in A 15) vložila revizijo. V njej zatrjuje bistveno kršitev določb 95., 98. in 374. člena ZPP ter kršitev Ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). V reviziji navaja, da nižji sodišči napačno razlagata pojem novega pooblastila. Datum na pooblastilu je nepomemben za ugotovitev, ali gre za novo ali staro pooblastilo. Datum na pooblastilu določa le čas, od katerega dalje je stranka pooblastila odvetnika, da zanjo opravlja določena pravdna dejanja. Ne obstaja zakonsko določilo, ki bi stranki prepovedovalo, da pooblastili pooblaščenca za vložitev revizije ob dogovoru za zastopanje. V konkretnem primeru sta stranki v spis vložili štiri originalna pooblastila, kar pomeni, da so vsa nova, saj so predložena v različnih časovnih obdobjih. Sodišče zato revizije ne bi smelo zavreči. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ta pa mora po drugem odstavku 95. člena ZPP za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Ob vložitvi tožbe je pooblaščeni odvetnik predložil pooblastilo tožnic z dne 1. 6. 2005 (A 1), ob vložitvi revizije zoper sodbo pooblastilo tožnic z dne 1. 6. 2005 ( A 12). Po posebni zahtevi sodišča za predložitev novega pooblastila je predložil dve pooblastili obeh tožnic z dne 1. 6. 2005 (A 13). Revizijsko sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da odvetnik ni predložil novega pooblastila za vložitev revizije in ugotavlja, da so neutemeljene trditve o kršitvi 95., 98. in 374. člena ZPP. Razlaga pojma novo pooblastilo v izpodbijanem sklepu je pravilna, medtem, ko je zmotno stališče tožeče stranke, da je novo „vsako originalno pooblastilo, ki je predloženo sodišču v različnih časovnih obdobjih, ne glede na datum na pooblastilu“. Tožeča stranka meni, da lahko stranka pooblasti odvetnika za vsa pravdna dejanja že ob dogovoru za zastopanje. To pa ne drži, saj določa obseg odvetnikovih pravic po pooblastilu za pravdo prvi odstavek 95. člena ZPP, po drugem odstavku tega člena pa mora za vložitev izrednega pravnega sredstva odvetnik predložiti novo pooblastilo. Logična razlaga te določbe je, da pomeni novo pooblastilo tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za pravdo, temveč ki izvira iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva. Ta pravica nastane po pravnomočnosti sodbe, ko stranka izve za rezultat pritožbenega postopka in se v skladu z njim odloči o morebitni vložitvi izrednega pravnega sredstva. Tedaj šele lahko stranka pooblasti odvetnika za vložitev izrednega pravnega sredstva in le pooblastilo iz tega časa je lahko novo pooblastilo, ki je hkrati posebno, ker velja izključno za vložitev izrednega pravnega sredstva. Iz navedenega sledi, da je datum na pooblastilu pomemben za presojo skladnosti pooblastila z drugim odstavkom 95. člena ZPP. Enaka razlaga pojma novo pooblastilo je razvidna tudi iz dosedanje prakse Vrhovnega sodišča(1), iz odločb Ustavnega sodišča(2) in iz teorije(3).

8. Nobeno od pooblastil tožeče stranke z dne 1. 6. 2005, ki jih je predložil odvetnik v revizijskem postopku, glede na to, da je bila pravnomočna sodba sodišča druge stopnje izdana 27. 2. 2008, ni novo pooblastilo in je bila zato revizija tožeče stranke zoper sodbo na podlagi 374. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 98. člena ZPP utemeljeno zavržena. Revizijske trditve o kršitvah 95., 98. in 374. člena ZPP so glede na obrazloženo neutemeljene, pri čemer v določbah ZPP ni podlage za opravo naroka pred zavrženjem revizije, za kar si prizadeva tožeča stranka. Neutemeljena pa je tudi njena trditev o kršitvi ustavne pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ustaljeno stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije(4) je, da iz pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave izhaja le pravica do dvostopenjskega sodnega varstva. Pravice do revizije 25. člen Ustave ne zagotavlja. Predmet izpodbijanega sklepa je procesna odločitev o dopustnosti revizije in ker pravica do revizije ni ustavna pravica, 25. člen Ustave ne more biti kršen.

9. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da ni podan uveljavljani revizijski razlog. Revizijo je zato zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

Op. št. (1): X Ips 24/2009, II DoR 6/2009. Op. št. (2): Up-716/2005, Up-454/2008. Op. št. (3): A. Galič v: Pravdni postopek – Zakon s komentarjem, prva knjiga, str. 396. Op. št. (4): npr. Up-117/2003.