Jedro

Tožena stranka je zatrjevala neobstoj dolga zaradi že izvršenih plačil, zato je bilo na toženi stranki, da dokaže plačilo članarine, kar pa ji ni uspelo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati 562,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in od posameznih datumov do plačila, kot so razvidni iz I. točke izreka izpodbijane sodbe, in ji povrniti 128,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

2. Tožena stranka je zoper sodbo vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe ter napotitev v ponovno obravnavanje. Vztraja pri navedbah v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da tožnici ne dolguje v celoti zneska, kot ga le-ta vtožuje. Meni, da bi morala tožnica sodišču dostaviti vsaj plačilno kartico, iz katere bi bila razvidna vplačila. Računi, ki jih je kot dokaz priložila k dopolnitvi tožbe, pa so zgolj kumulativni seštevki zneskov, za katere meni, da jih toženka dolguje. Gre zgolj za trditve, da toženka dolguje toliko, kot to izhaja iz njenega celotnega zahtevka. Toženka meni, da bo to v ponovljenem postopku razčiščeno ter bo potrebno narediti poračun oziroma plačati zgolj dejanski dolg. Sodišče toženki očita, da le-ta ni oporekala višine terjatve. Višina članarine sama po sebi res ni sporna, vendar je sporno dejstvo, da je toženka vendarle plačala nekatere zneske, kar pa iz kumulativnih zneskov ni razvidno, tako je sporna skupna višina dolga, ki ga bo potrebno še ugotoviti.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Prereka vse pritožbene navedbe in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo sodišča prve stopnje s pritožbo dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Kot je obrazloženo v izpodbijani sodbi, je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka članica Obrtne zbornice Slovenije (OZS) in OOZ, nesporna je tudi višina članarine. Nesporno je tudi, da tožena stranka tožeči stranki dolguje iz naslova članarine, sporna pa je bila višina dolgovanega zneska.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izpisa odprtih postavk Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za toženo stranko z dne 8. 7. 2020 izhaja višina neplačane vtoževane terjatve - članarine. Na podlagi take dejanske ugotovitve in nadaljnje, da tožena stranka ni ponudila konkretne trditve, za koliko je dolg manjši, kdaj je bilo kaj plačano in ni ponudila materialnega dokaza za plačilo dolga, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka uspela dokazati, da terjatev do tožene stranke v zatrjevani višini ni bila poravnana. Na tako ugotovljeno dejansko stanje je višje sodišče vezano, ob ugotovljenem dejanskem stanju pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženki naložilo v plačilo članarino za vtoževano obdobje. Z navedbami, da bi morala tožnica sodišču dostaviti vsaj plačilno kartico, iz katere bi bila razvidna vplačila, in da so računi, ki jih je kot dokaz priložila k dopolnitvi tožbe, zgolj kumulativni seštevki zneskov, za katere meni, da jih toženka dolguje, pritožnica izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti. Tožena stranka je zatrjevala neobstoj dolga zaradi že izvršenih plačil, zato je bilo na toženi stranki, da dokaže plačilo članarine, kar pa ji ni uspelo.

8. Glede na navedeno in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka, in sicer 50,00 EUR za sestavo odgovora na pritožbo - materialni stroški (PTT, FTC, itd.). Tožeča stranka višine stroškov ni izkazala, pa tudi sicer glede na določila Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03, 32/13) pravdna stranka, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, ni upravičena do povračila materialnih stroškov. Tožeča stranka mora zato sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).