Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča pomeni zavrženje tožbe, ker tožnik ne predloži zadostnega števila prilog v primeru, ko pa vloži zadostno število tožbe (brez prilog), prekomeren poseg in je v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrže tožba, s katero je tožnik zahteval ugotovitev ničnosti dogovora o poteku meje.

2. Zoper sklep se tožnik pritožuje in predlaga, da se razveljavi. Navaja, da je upravnik ..., na podlagi zakona upravičen in dolžan zastopati posamezne etažne lastnike v konkretnem sodnem postopku, zato je sodišče že ob vložitvi tožbe razpolagalo z zadostnimi izvodi tožbe in prilog za izvedbo postopka. Sicer pa je sodišče pooblaščenko tožnika s svojim zavlačevanjem postopka in oviranjem, da bi pridobila ključne informacije, spravilo v takšno časovno stisko, da je zaradi nje storila očitno pomoto in pozabila priložiti priloge k posameznim izvodom popravljene tožbe. Sodišče bi ravnalo korektno, če bi pooblaščenko telefonsko obvestilo, da manjkajo priloge, še posebej, ker je lokalna odvetnica in je njeno poslovanje sodišču dobro znano. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je tožniku onemogočilo, da vsebinsko začne postopek za uveljavljanje svojih pravic.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrženju tožbe oprlo na določbo petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa in je povzeto v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je tožnik vložil tožbo za ugotovitev ničnosti dogovora o poteku meje, ki jo je po pozivu sodišča popravil tako, da je kot toženo stranko označil 14 etažnih lastnikov stavbe 1 na naslovu ... Ker je popravljeno tožbo predložil le v dveh izvodih, je sodišče tožnika s sklepom P 19/2020 z dne 18. 1. 2021 pozvalo, da odpravi pomanjkljivosti tožbe, da poleg imenovanja dedičev umrli stranki in navedbe zakonitega zastopnika stranke, ki je v osebnem stečaju, predloži tudi popravljeno tožbo s prilogami v 15 izvodih. Tožnik je pomanjkljivosti tožbe odpravil, razen v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da predloži zadostno število izvodov prilog k tožbi. Kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, je sicer vložil 15 izvodov popravljene oziroma dopolnjene tožbe, prilog k njim pa ne. Tako se v spisu nahajata le dva izvoda prilog k tožbi, tožencev pa je 14. Po stališču prvostopenjskega sodišča v konkretni zadevi upravnik ni zakoniti zastopnik tožencev - etažnih lastnikov, zato zanje ne zadošča en sam izvod tožbe s prilogami.

6. Zaradi zagotavljanja uresničevanja pravice do izjave v postopku morajo stranke izročiti sodišču vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. To velja tudi za priloge (prvi odstavek 106. člena ZPP). V primeru, da tožnik ne vloži zadostnega števila izvodov tožbe ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori in šele v primeru, da ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom z dne 18. 1. 2021 pravilno pozvalo, naj v danem roku tožbo dopolni z zadostnim številom izvodov tožbe in prilog zaradi vročitve tožencem. Utemeljeno pa pritožba ugovarja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je zaradi tega, ker tožnik ni predložil zadostnega števila prilog k tožbi, celotno tožbo zavrglo.

7. Po presoji pritožbenega sodišča pomeni zavrženje tožbe, ker tožnik ne predloži zadostnega števila prilog v primeru, ko pa vloži zadostno število tožbe (brez prilog), prekomeren poseg in je v neskladju z načelom pravne države (2. člen Ustave RS). Takšno stališče je VS RS sprejelo v sklepu Cp 11/2016 z dne 24. 10. 2016. Po stališču vrhovnega sodišča ustavno skladna razlaga narekuje takšno razlago določbe (takrat) šestega odstavka 108. člena ZPP, da se priloga, ki tudi po pozivu sodišča ni priložena v zadostnem številu izvodov, šteje za umaknjeno, medtem ko sodišče vloge, h kateri je ta priloga priložena, zgolj zaradi te pomanjkljivosti (to je nezadostnega števila izvodov prilog) ne zavrže, saj je že neupoštevanje prilog primerna sankcija za neaktivnost stranke pri odpravi formalnih pomanjkljivosti vloge (v obravnavani zadevi se priloge A 2 – A4 nanašajo na zapisnik, odločbo in skico v postopku mejne obravnave, pri čemer tožnik med dokazi med ostalim predlaga pribavo celotne dokumentacije spisa pri GURS).

8. Ker na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pri odločitvi zmotno uporabilo določbo petega odstavka 108. člena ZPP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, zadeva pa se vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.