Jedro

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije ta ukrep uporablja izjemoma in praviloma samo enkrat v zadevi.

Izrek

Predlog za določitev stvarno pristojnega sodišča v Domžalah se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero je zahtevala plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi jo zaradi grobe malomarnosti pri delu povzročila ..., sodnica Okrajnega sodišča v Domžalah. Tedanji predstojnik sodišča je predlagal vrhovnemu sodišču, naj za sojenje v zadevi določi drugo sodišče in Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom pod opr. št. I R 64/97 dne 8.1.1998 res izvzelo iz procesa sojenja prizadeto sodišče ter določilo, naj v zadevi odloča Okrajno sodišče v Celju, ki je v bližini domžalskega sodišča. Tako je sklenilo zato, ker je ugotovilo, da so podani tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi lahko prišlo do dvoma v nepristranost sojenja, če bi morali o odškodnini odločati neposredni kolegi prizadete sodnice.

Potem ko je Okrajno sodišče v Celju vročilo tožbo in razpisalo glavno obravnavo, je tožeča stranka predlagala njen preklic in navedla, da niti prvi tožnik, niti druga tožnica zaradi starosti in bolezni nista sposobna, da bi prišla iz Domžal v Celje, za pooblaščenca pa nimata denarja. Za primer, da bi ju sodišče hotelo zaslišati, sta predlagala, naj ju zasliši po zaprošenem sodišču v Domžalah. Dne 12.9.2000 je tožeča stranka ponovno predlagala preklic obravnave, poleg tega pa je predlagala delegacijo pristojnosti. Navedla je, da sodnica ... ne izvaja več svoje funkcije na Okrajnem sodišču v Domžalah, tako da ni več ovire za to, da bi v zadevi odločalo to sodišče. Ker je odpadel razlog, ki je narekoval pristojnost celjskega sodišča in ker načelo ekonomičnosti terja, da se postopek opravi pred sodiščem v Domžalah, kjer stanujeta toženca, predlaga, da se spis vrne Okrajnemu sodišču v Domžalah.

Predlog tožeče stranke ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Gre za ukrep, ki v izjemnih primerih omogoča spremembo v zakonu določene krajevne pristojnosti sodišča in za to pooblašča najvišje sodišče v državi. Zato Vrhovno sodišče Republike Slovenije ta ukrep uporablja izjemoma in praviloma samo enkrat v zadevi. To narekuje predvsem načelo ekonomičnosti, ki omogoča čimbolj smotrno poslovanje sodišča, ki je že začelo odločati v zadevi, da o njej tudi razsodi. Ker so za odločitev v zadevi doslej predlagani predvsem listinski dokazi in ker je dokaz z zaslišanjem strank izjemoma mogoče opraviti tudi po zaprošenem sodišču (259. člen ZPP), ni razlogov za ponovno dodelitev zadeve drugemu sodišču. Predvsem pa je objektivno še vedno mogoč sum v pristranost sodnikov domžalskega sodišča, ki je bilo izvzeto iz procesa sojenja, saj ni primerno, naj bi sodniki odločali o delu svoje kolegice, ne glede na to, da sedaj dela na drugem sodišču.