Jedro

Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.

Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja (točka I izreka) in za oporočno dedinjo razglasilo zapustnikovo vdovo K. J. (točka II izreka).

2. Pritožbo zoper tako odločitev vlaga D. A., zapustnikova polsestra. Navaja, da so na zapuščinski obravnavi navedli, da vsa zapuščina ne pripada zapustnikovi vdovi. Sklep teh pripomb ne upošteva. Ne upošteva, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče postopek I P 248/2017. 3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja. Meni, da pritožba nima vseh nujnih sestavin in da je ni vložila upravičena oseba. Zato predlaga njeno zavrženje. Je tudi vsebinsko neutemeljena, saj je premalo konkretizirana, da bi se bilo do nje sploh mogoče vsebinsko opredeliti. Dodaja, da postopek, ki ga pritožnica omenja, ne more vplivati na ta zapuščinski postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožbo vložila zapustnikova polsestra, ki sodi v krog zapustnikovih zakonitih dedičev. Pravice, da zoper sklep o dedovanju vloži pritožbo, ji zato ob sklicevanju na 175. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ni mogoče odrekati. Pritožba tudi ni nepopolna, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki jih predpisuje 335. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Podlage za njeno zavrženje zato ni.

6. Iz navedb v pritožbi je mogoče razbrati, da se pritožnica ne strinja z ugotovljenim obsegom zapuščinskega premoženja. Zakaj je temu tako, pa pritožbeno sodišče lahko le ugiba. Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda (I P 248/2017), a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka. Že iz tega razloga zato pritožbi ni mogoče slediti.

7. Glede na pritožbeno navedbo, da vsa zapuščina ne pripada vdovi, iz katere je mogoče sklepati, da pritožnica zapustniku oporeka lastninsko pravico na delu zapuščine, pa pritožbeno sodišče dodaja, da v konkretnem primeru tak spor na tek zapuščinskega postopka ne vpliva. Gre namreč za spor med dedinjo in tretjo osebo1, ki ne terja prekinitve zapuščinskega postopka (glej 212. člen ZD).

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Pritožnica odločitve, da je vdova edina zapustnikova dedinja, ne izpodbija.