Jedro

Tožeča stranka, ki je vložila tožbo zoper tri tožence, je kot vrednost spornega predmeta navedla "samo" skupni, na vse tri tožence nanašajoči se znesek 1.100.000 SIT - ne da bi navedla vrednost posebej (ločeno) za vsakega od tožencev. To bi morala storiti, saj toženci, od katerih zahteva izselitev iz stanovanja, ker zasedajo njeno stanovanje, ne da bi imel kdo od njih z njo sklenjeno najemno pogodbo, niso enotni sosporniki. Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek druge tožeče stranke, da morajo toženci izprazniti stanovanje v prvem nadstropju stanovanjske hiše R. 11, L. ter ga izročiti tožeči stranki. Zavrnilo je tudi zahtevek prve tožeče stranke zoper drugega toženca, da mora izprazniti to stanovanje, ugodilo pa je njenemu zahtevku zoper prvega toženca in tretjo toženko ter jima naložilo, da morata izprazniti omenjeno stanovanje ter ga praznega izročiti prvi tožeči stranki. Zavrnilo je tudi zahtevek prvega toženca in tretje toženke iz nasprotne tožbe, s katerim sta zahtevala, da mora prva tožena stranka z njima skleniti najemno pogodbo za nedoločen čas z najemnino 10.000 SIT mesečno. Odločilo je tudi o stroških postopka.

Zoper to sodbo so stranke vložile pritožbi, ki pa ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi so toženci vložili revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, nobena od tožečih strank pa se zoper ta del sodbe (glede glavne stvari) ni pritožila. Ko je tako, drugi toženec nima pravnega interesa za revizijo in zato tudi ne pravice do revizije (drugi odstavek 374. člena Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS 26/99 in nasl. - ZPP).

Tožeča stranka, ki je vložila tožbo zoper tri tožence, je kot vrednost spornega predmeta navedla "samo" skupni, na vse tri tožence nanašajoči se znesek 1.100.000 SIT - ne da bi navedla vrednost posebej (ločeno) za vsakega od tožencev. To bi morala storiti, saj toženci, od katerih zahteva izselitev iz stanovanja, ker zasedajo njeno stanovanje, ne da bi imel kdo od njih z njo sklenjeno najemno pogodbo, niso enotni sosporniki (kar dokazuje že dejstvo, da je tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnjen, zahtevkoma zoper prvega toženca in tretjo toženko pa je ugodeno). Pri subjektivni kumulaciji mora biti vrednost spornega predmeta v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP določena za vsak zahtevek posebej. Ker tožeča stranka ni ravnala v skladu s tem izhodiščem, ampak je navedla le nediferencirano vrednost spornega predmeta 1.100.000 SIT, in ker tudi toženci temu niso oporekali, ni mogoče dognati, kakšna je vrednost spornega predmeta v razmerju do vsakega toženca. Položaj je enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena - nobena od strank si zato ni zagotovila pravice do revizije.

Revizija končno ni dovoljena niti zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na odločitev o zahtevku iz nasprotne tožbe, saj znaša vrednost spora 300.000 SIT (v premoženjskih sporih je revizija dovoljena samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT - drugi odstavek 367. člena ZPP).

Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. čl. ZPP).