Jedro

Po izrecni določbi 26. člena ZPND se pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (tako subjektivni kot objektivni pogoj), zato po mnenju sodišča v postopkih v zvezi z BPP po ZPND, ki bi ga organ moral upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ne pride v poštev niti uporaba določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter o vračilu sredstev iz naslova BPP (členi 41 do 43 ter 46 do 49 ZBPP), saj so te določbe povezane z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca oziroma s spremembo le-tega v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 222/2020 s 3. 12. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 382,47 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijanim sklepom ugotovil, da je bila tožnici BPP na podlagi odločbe Bpp 222/2020 s 23. 6. 2020 dodeljena neupravičeno (I. točka izreka) ter odločil, da je tožnica dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP, v znesku 628,39 EUR (II. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da je tožnica z bivšim možem sklenila sporazum o ugotovitvi in delitvi skupnega premoženja zakonskih partnerjev v obliki notarskega zapisa, na podlagi katerega je prejela znesek are v višini 26.000,00 EUR, do konca oktobra 2020 pa še znesek 229.000,00 EUR. Poudaril je, da je tožnici z dopisom z 22. 4. 2021 dal možnost, da gornjim ugotovitvam nasprotuje, česar v danem roku ni storila. V istem dopisu jo je še opozoril, da bo, kolikor v postavljenem roku ne bo prejel njenega odgovora, izdal sklep o povrnitvi iz proračuna izplačanih stroškov odvetnice, ker ne izpolnjuje finančnega pogoja, ki ga mora prosilec izpolnjevati ves čas, za katerega mu je odobrena BPP (41. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP).

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je k svoji prošnji za odobritev BPP priložila potrdilo pristojnega centra za socialno delo (CSD) o visoki stopnji ogroženosti kot žrtev nasilja v družini. Izpostavlja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila v postopku izdaje začasne odredbe glede varstva koristi mladoletnih otrok. Organ ji je z odločbo s 23. 6. 2020 sicer odobril BPP, ni pa upošteval 26. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), temveč je o njeni prošnji odločil ob upoštevanju določb ZBPP, tako da je presojal njen materialni položaj. Meni, da organ glede na dejstvo, da ima status žrtve nasilja v družini, nima materialnopravne podlage za naknadno presojanje njenega finančnega položaja in za odločanje o vračanju prejete BPP. Sodišču zato predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje z navodilom, naj predmetni postopek ustavi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je na seji 25. 8. 2022 sprejelo sklep I U 1792/2021-5, da v zadevi na podlagi prve alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)1 odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti oziroma zakonitosti odločitve organa o vrnitvi neupravičeno prejete BPP v višini 628,39 EUR, hkrati pa v zadevi po presoji senata ne gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem sodna praksa še ne bi zavzela stališča. 5. Na izrecno vprašanje na naroku za glavno obravnavo 20. 9. 2022 tožničina pooblaščenka ni podala pripomb v zvezi s sestavo sodišča, toženka pa se naroka, kljub pravilnemu vabljenju, ni udeležila.

**Datum odločitve sodišča**

6. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodbo je izdalo po poteku roka za podajo morebitnih pripomb na prepis zvočnega posnetka zapisnika glavne obravnave.2 **Dokazni sklep**

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v predmetnem upravnem spisu (Bpp 222/202) ter listini, ki ju je v upravnem sporu predložila tožnica, označeni kot prilogi A2 in A3. 8. Kot nepotreben pa je zavrnilo dokazni predlog za vpogled v listine upravnega spisa Bpp 221/2020, kar je tožnica predlagala v dokaz njene trditve, da ni mogla že prej uveljavljati pravne podlage po 26. členu ZPND, ker ni imela pravnega sredstva zoper odločbo Bpp 222/2020. Podrobnejše razloge za zavrnitev tega dokaznega predloga bo sodišče navedlo v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.3 **K I. točki izreka**

9. Tožba je utemeljena.

10. Med strankama je sporna odločitev organa v izpodbijanem sklepu, da je bila tožnici BPP na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 222/2020 s 23. 6. 2020 dodeljena neupravičeno ter da je dolžna povrniti stroške, izplačane iz tega naslova, v znesku 628,39 EUR.

11. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožnici z odločbo Bpp 222/2020 s 23. 6. 2020 dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku zavarovanja Okrožnega sodišča v Novem mestu Z 2/2020, ki se, kot izhaja iz upravnega spisa te zadeve, nanaša na izdajo začasne odredbe glede zaupanja in varstva otrok tožnici. Glede na navedeno in ob tem, da se v upravnem spisu nahaja Mnenje o ogroženosti, ki ga je za tožnico izdal CSD Dolenjska in Bela krajina, Enota Novo mesto št. 1223-58/2020-31909/30 s 17. 6. 2020 in ga je tožnica priložila k predmetni prošnji za dodelitev BPP, tožnica utemeljeno ugovarja, da bi organ moral upoštevati določbe ZPND.

12. ZPND v četrtem delu z naslovom „Brezplačna pravna pomoč“ (določbe 25. do 28. člena) ureja dodelitev BPP žrtvam nasilja. V prvem odstavku 26. člena ZPND je določeno, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja BPP, upravičena oseba, za katero je bila podana ocena o ogroženosti. Po drugem odstavku te določbe mnenje o ogroženosti osebe poda pristojni CSD. Obseg dodelitve BPP po ZPND določa 27. člen tega zakona, po katerem se BPP po tem zakonu odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20. 21. in 22. členu tega zakona in za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju CSD nujno potrebno.

13. Sodišče ugotavlja, da organ za BPP navedene izjave o ogroženosti pri izdaji odločbe o dodelitvi BPP tožnici ni upošteval in se je pri presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP oprl na določbe ZBPP. Vendar njegova napačna uporaba materialnega prava v postopku dodelitve BPP, ki je bila tožnici odobrena na podlagi določb ZBPP, na odločitev v obravnavani zadevi, ki se, kot rečeno, nanaša na vprašanje utemeljenosti odločitve organa v izpodbijanem sklepu o ugotovitvi o neupravičenem prejemu BPP in vračilu stroškov BPP, ne vpliva. Glede na takšno stališče tožničin dokazni predlog za vpogled v listine upravnega spisa Bpp 221/2020 za odločitev v tej zadevi ni pravno relevanten oziroma ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.

14. Iz predloga ZPND4 izhaja dolžnost vseh organov in organizacij, da pomagajo žrtvam nasilja v družini z izvedbo vseh postopkov in ukrepov, ki so potrebni za njihovo zaščito. V zvezi s posebno ureditvijo BPP je v predlogu tega zakona navedeno, da raziskave v tujini kažejo, da so ukrepi, ki jih mora sodišču predlagati sama žrtev, bistveno pogosteje izrečeni, če ima žrtev zagotovljeno pravno pomoč. ZPND iz navedenih razlogov uvaja BPP žrtvi v tistih sodnih postopkih, ki tečejo na njen predlog zaradi predlaganega izreka ukrepov prepoved nasilnih ravnanj in ureditev stanovanjskih razmer. Temelj za dodelitev BPP tako ni premoženjsko stanje prosilke oziroma prosilca, ampak njena oziroma njegova ogroženost zaradi nasilja v družini in zato potreba po izreku ukrepov za zagotovitev varnosti, o čemer mnenje poda CSD.

15. Iz predloga ZPND je razvidno, da je namen določb o BPP v ZPND zagotavljanje varnosti in dolgoročno reševanje življenjskih razmer žrtev nasilja v družini. V obrazložitvi predloga ZPND je izpostavljen tudi 3. člen ZBPP, po katerem se BPP lahko drugače uredi, kot z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.5 ZPND je torej za dodelitev BPP žrtvam nasilja v družini za postopke, ki tečejo na predlog žrtve zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu tega zakona, specialni predpis (lex specialis) glede na ZBPP, saj pogoje za dodelitev BPP določa drugače. Kot pogoj za upravičenost do BPP namreč določa le to, da jo zahteva oseba, za katero je podana ocena ogroženosti, in sicer za postopke, ki tečejo na podlagi predloga žrtve zaradi ukrepov po 19., 20., 21. in 22. členu ZPND.6

16. Po povedanem se po izrecni določbi 26. člena ZPND pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP (tako subjektivni kot objektivni pogoj), zato po mnenju sodišča v postopkih v zvezi z BPP po ZPND, ki bi ga organ moral upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ne pride v poštev niti uporaba določb ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP ter o vračilu sredstev iz naslova BPP (členi 41 do 43 ter 46 do 49 ZBPP), saj so te določbe povezane z ugotavljanjem premoženjskega stanja prosilca oziroma s spremembo le-tega v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja finančnega pogoja za BPP. Ker premoženjsko stanje tožnice v obravnavanem primeru za odobritev BPP ni pravno relevantno, tudi niso relevantne določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca in posledično tudi na spremembo okoliščin, na neupravičeno prejeto BPP ter na vračilo sredstev iz naslova BPP.

17. Po povedanem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral, ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek te določbe ZUS-1), v zadevi, ob upoštevanju relevantnih določb ZPND, ponovno odločiti oziroma glede na ugotovitve postopek ustaviti.

**K II. točki izreka**

18. Odločitev o ugoditvi tožničinemu stroškovnemu zahtevku temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik) ter v vpriglašeni višini. Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, ki je zavezanka za DDV.

19. Toženka je priznane stroške tožnici dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. V skladu s prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika od poteka roka za prostovoljno plačilo teh stroškov tečejo zamudne obresti.

1 Po prvi alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1 upravno sodišče odloča po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000,00 EUR, pa ne gre za pomembno pravno vprašanje. 2 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 3 Glej: točka 13 obrazložitve. 4 Predlog ZPND – prva obravnava – EPA 1654-IV, Poročevalec DZ, št. 90 s 27. 9. 2007. 5 Tako tudi: to sodišče v sklepu I U 1037/2020 z 10. 2. 2021, točka 8 obrazložitve. 6 Določba 19. člena ZPND določa ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj, določba 20. člena ukrepe za zagotavljanje varstva otrok, 21. člen prepustitev stanovanja v skupni uporabi, 22. člen pa stanovanjsko varstvo v primeru nasilja ob razvezi.