Jedro

S ponovno vročitvijo, ki je bila namenjena izključno obveščanju tožnikovega pooblaščenca za vročanje o opravljenih dejanjih, ni bil odprt noben nov rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe. Ta rok je začel teči z vročitvijo sklepa o zavrženju tožbe, ki je bila pravilno opravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik 15. 12. 2008 vložil zoper sklep sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 82/2005 z dne 27. 9. 2005. Zoper takšen sklep se tožnik pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je tožnik duševni bolnik – boleha za paranoidno psihozo, ta začasna duševna motnja pa je pri tožniku prenehala šele 13. 10. 2008, ko je tožnik zahteval, naj prvostopenjsko sodišče njegovemu pooblaščencu za sprejem pisanj vroči sklep, s katerim je zavrglo tožnikovo pritožbo. Tožnik zaradi duševne motnje v oktobru leta 2005 ni bil sposoben za zdravo presojo, zato je njegova pritožba z dne 8. 12. 2008 pravočasna. Iz medicinskega sporočila Bolnišnice v P. z dne 11. 7 .2008 je razvidno, da je tožnik psihično sposoben za razsojanje in ker je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje Pd 82/2005 z dne 17. 9. 2005 prejel šele 28. 11. 2008, je njegova pritožba z dne 8. 12. 2008 pravočasna. Tožnik predlaga, da sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo sprejme kot pravočasno in dovoli vrnitev v prejšnje stanje, s katerim bi razveljavilo izpodbijani sklep, odprlo glavno obravnavo in imenovalo izvedenca glede tožnikove sposobnosti za razsojanje v septembru 2005, ko mu je bil vročen sklep sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 82/2008 z dne 17. 9. 2005. Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 343. člena ZPP, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. V skladu s citirano določbo predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. S pritožbo, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo, je tožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 82/2005 z dne 17. 9. 2005. Ta sklep je bil tožniku vročen 15. 10. 2005. V sklepu je bil pravilen pravni pouk, da je zoper ta sklep dopustna pritožba v roku 15 dni. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je tožnik pritožbo vložil šele 15. 12. 2008, kar je več kot tri leta po izteku prekluzivnega 15-dnevnega roka za pritožbo, določenega v prvem odstavku 333. člena ZPP.

Tožnik v pritožbi sicer navaja, da šele iz sporočila Bolnišnice v P. z dne 11. 7. 2008 izhaja, da je tožnik psihično sposoben za razsojanje, vendar v spisu ni izvida s takšnim datumom. V resnici je tožnik pritožbi priložil izvid in mnenje Splošne bolnišnice P. z dne 25. 7. 2006, v katerem se navaja, da je tožnik objektivno zavesten, komunikativen, redno orientiran, da je mišljenje po formi relativno redno, da pa so v vsebini prisotne navedene tegobe. Izrecno je zapisano, da aktualno ne obstaja psihotičnost, da pa je podano znižano temeljno razpoloženje z oteženim pomnjenjem. Navedeno nikakor ne kaže na kakršnokoli neprištevnost, kot smiselno uveljavlja tožnik. Takšna diagnoza je tudi na vseh kasnejših izvidih iste psihiatrinje dr. N.M.. Navedeno pomeni, da očitno ne držijo tožnikove navedbe, da naj bi sporočilo bolnišnice z dne 11. 7. 2008 dokazovalo, da je prišlo do spremembe tožnikove psihične sposobnosti za razsojanje. Z ničemer tožnik tudi ni izkazal, da bi bil poprej nesposoben za razsojanje in gre očitno le za trditve, ki so prirejene za potrebe tega spora.

Portispisno je tudi tožnikovo zatrjevanje, da mu je bil sklep o zavrženju tožbe vročen šele 28. 11. 2008. Res je sicer, da je tožnik 25. 10. 2008 na sodišče prve stopnje poslal vlogo, s katero poizveduje, zakaj sodišče prve stopnje še ni odločilo o njegovi pritožbi iz oktobra 2005 zoper sklep opr. št. Pd 82/2005 z dne 17. 9. 2005 in obenem sodišče obvešča, da naj pisanje zanj vroča pooblaščencu za vročitve R.K. iz S.. Sodišče prve stopnje je na naslov tožnikovega pooblaščenca za vročanje 7. 11. 2008 odgovorilo, da je pritožbo zavrglo kot prepozno ter je kot prilogo temu dopisu priložilo tako sklep opr. št. Pd 82/2005 z dne 17. 9. 2005, kot tudi kopijo vročilnice z dne 15. 10. 2005. Iz fotokopije vročilnice, ki jo je v spis vložil tožnik (list. št. 37), je razvidno, da je bil ta dopis tožnikovemu pooblaščencu za vročanje vročen 10. 11. 2008. Vendar pa s takšno ponovno vročitvijo, ki je bila namenjena izključno obveščanju tožnikovega pooblaščenca za vročanje o opravljenih dejanjih, ni bil odprt noben nov rok za vložitev pritožbe zoper sklep o zavrženju tožbe. Celo v primeru, če je bil s ponovno vročitvijo sklepa o zavrženju tožbe, tožniku v resnici znova odprt rok za pritožbo, bi bila dne 3. 12. 2010 vložena pritožba prepozna, saj bi 15-dnevni pritožbeni rok iztekel 25. 11. 2008, tožnik pa je pritožbo ponovno vložil šele 15. 12. 2008. Tožnik smiselno predlaga, da se pritožba obravnava tudi kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa tretji odstavek 117. člena ZPP določa, da po šestih mesecih od dneva zamude ni mogoče več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje. Navedeno pomeni, da bi sodišče prve stopnje vlogo tožnika moralo zavreči tudi v primeru, če bi jo štelo za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je zamuda nastala že v letu 2005. Prvi odstavek 120. člena ZPP namreč določa, da predsednik senata s sklepom zavrže prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.