Jedro

Na toženki je breme dokazovanja, da je svoj dolg poravnala, bodisi sama, bodisi da je to storil kdo drug za njen račun. Tak dokaz pa toženki ni uspel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča VL 110596/2009 z dne 7. 8. 2009, po katerem toženka dolguje tožnici 3.494,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2009 in izvršilnimi stroški. Toženki je naložilo, da mora tožnici povrniti še 273,06 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženka se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Obrazložitev sodbe je nejasna in v nasprotju z dokazi v spisu. Tožnica ni zatrjevala zatrjevanega negativnega stanja na toženkinem transakcijskem računu. Ker ni predložila celotnega izpisa prilivov in odlivov iz toženkinega računa, je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Toženka je svoje obveznosti poravnala skladno s pogodbo o poravnavi dolga z dne 22. 12. 2010, kot je navajala v svoji pripravljalni vlogi z dne 4. 3. 2011. Zavarovano terjatev sta tožnici plačali K. F., d.o.o., in Z. M.. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da v pogodbi z dne 22. 12. 2010 ni zajeta terjatev, ki je predmet tožbenega zahtevka. Ker je bila pogodba sklenjena kasneje, kot je bil vložen predlog za izvršbo, gre očitno za primer naknadnega prenehanja terjatve.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da od 1. 1. 2007 do 1. 1. 2009 na toženkinem računu ni bilo nobenega prometa, zato ni izpisa za ta čas. Sicer pa tožnica v skladu z internimi navodili na Z. M. in na K. F., d.o.o., prenaša samo dolgove iz naslova sklenjenih posojilnih pogodb, medtem ko negativna stanja na transakcijskih računih komitentov izterjuje sama.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku(1)(ZPP) pazi po uradni dolžnosti, niti kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jih izrecno uveljavlja toženka v pritožbi. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe korektno povzelo vsebino izvedenih dokazov. Tudi razlogi, ki jih je navedlo za svojo odločitev, so zadostni in dovolj jasni, da so omogočili pritožbeni preizkus.

6. Toženkino nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju nima opore v trditvenem in dokaznem gradivu. Tožnica je z izpisom prometa in stanja na toženkinem transakcijskem računu dokazala obstoj in višino svoje terjatve. Dejstvo, da predloženi izpis ne zajema celotnega časovnega obdobja, v katerem je imela toženka odprt svoj račun pri tožnici (manjka izpis prometa od 25. 11. 2006 do 22. 1. 2009), ni relevantno. Toženka namreč nikoli ni obrazloženo oporekala tožničini trditvi, da je bil zadnji priliv na njen račun izvršen 5. 7. 2006 in da je nedovoljeno negativno stanje na računu trajalo vse od 18. 2. 2006 do 7. 5. 2009. Končno je na toženki breme dokazovanja, da je svoj dolg poravnala, bodisi sama, bodisi da je to storil kdo drug za njen račun. Tak dokaz pa toženki ni uspel. Dopis z dne 24. 2. 2010, ki ga je predložila sama toženka, dejansko potrjuje tožničino trditev, da je Z. M. odstopila terjatev iz kreditne pogodbe s toženko in ne sporne terjatve. Tudi toženkino sklicevanje na pogodbo o poravnavi dolga z dne 22. 12. 2010 ni utemeljeno. Iz te pogodbe ne izhaja niti, da je K. F., d.o.o., prevzela tožničino terjatev iz naslova negativnega stanja na toženkinem računu, še manj pa, da je tožnici že plačala ta toženkin dolg. Ob tem zgolj datum sklenitve pogodbe ne more biti dokaz, da je terjatev prenehala, kot poskuša prikazati toženka v pritožbi.

7. Pritožbeni razlogi po navedenem niso podani, zato je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Ker je toženka s pritožbo propadla, mora po prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona sama kriti svoje pritožbene stroške. Odločitev o teh je zajeta z zavrnilnim izrekom sodbe.

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007- UPB-3 in 45/2008