Jedro

Nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v pravdnem postopku, v katerem tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS spremenjena tako, da je bil zahtevek tožene stranke v delovnem sporu zavrnjen v celoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 17.3.2009 za prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja.

Tožeča stranka se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi ponavlja dosedanje navedbe v tem postopku in še navaja, da je po vložitvi tožbe v tem postopku na vrnitev izplačanega zneska Ustavno sodišče RS s sodbo opr. št. Up-2755/07-11 z dne 19.2.2009 razveljavilo odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 82/2007 z dne 26.6.2007. Ker je odločitev sodišča, na podlagi katere je tožeča stranka vložila tožbo v tem postopku, razveljavljena, in bo sodišče tretje stopnje v delovnem sporu odločalo ponovno, je od odločitve Vrhovnega sodišča RS odvisna utemeljenost zahtevka v tem postopku, kar pomeni, da so podani pogoji za prekinitev postopka po I. odst. 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka zato sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da ugodi predlogu za prekinitev postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetnem pravdnem postopku tožeča stranka zahteva vračilo zneska, plačanega toženi stranki na podlagi sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 212/2006 z dne 9.10.2006, ki pa je bila s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 8272007 z dne 26.6.2007 spremenjena tako, da je bil zahtevek tožeče stranke v delovnem sporu (tožene v tem postopku) v celoti zavrnjen. Pritožnica ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je bila prav ta sodba Vrhovnega sodišča RS del trditvene podlage tožbenega zahtevka in da je ta podlaga tožbenega zahtevka odpadla, ker je Ustavno sodišče RS z odločbo opr. št. Up-2755/07 z dne 19.2.2009, sodbo Vrhovnega sodišča RS razveljavilo. Glede na navedena pritožbeno neizpodbijana dejstva je po oceni sodišča druge stopnje pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da nova odločitev, ki jo bo moralo sprejeti Vrhovno sodišče RS glede na razveljavitveno odločbo Ustavnega sodišča RS v delovnem sporu, ne more pomeniti predhodnega vprašanja, od rešitve katerega bi bila odvisna meritorna odločba o glavni stvari v tem pravdnem postopku. Pravilna je argumentacija, da odločitev o glavni stvari ne more biti odvisna od morebitne bodoče odločbe Vrhovnega sodišča RS, saj bo v vsakem primeru zahtevala spremembo tako trditvene podlage tožbenega zahtevka in posledično dejanske podlage odločitve o glavni stvari. Ali povedano še drugače: v drugem postopku bo šele odločeno o tem, ali bo tožeča stranka uspela z vloženim izrednim pravnim sredstvom doseči spremembo pravnomočne sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je toženi stranki izpolnila obveznost. Relevantno torej je, da do takrat tožeča stranka nima ustrezne trditvene podlage predmetnega tožbenega zahtevka in torej ne gre za to, da je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Zato ne gre za reševanje predhodnega vprašanja, ki bi utemeljevalo prekinitev postopka po I. odst. 206. čl. ZPP. Zaključek, da tožeča stranka ni izkazala pogojev za prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja pred drugim pristojnim organom je zato materialnopravno pravilen, sodišče prve stopnje s sprejemom take odločitve ni kršilo določb pravdnega postopka.

Ker niso podani niti pritožbeno uveljavljani razlogi niti tisti, na katere na podlagi II. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. v zv. s 353. čl. in I. odst. 366. čl. ZPP).