Jedro

Kadar sodišče odloča o določenem zahtevku, je dolžno za svojo odločitev na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge. Obrazložena sodna odločba je namreč bistven del poštenega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se sodnemu cenilcu S.I. za opravljeno cenitev odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 663,07 EUR (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da sodni cenilec ni zavezanec za DDV (II. točka izreka) ter odločilo, da plačilo skupnega zneska izvrši finančno računovodska služba iz založenega predujma na račun cenilca (III. točka izreka), najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje druga dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih izvajanj. Sodišču prve stopnje očita, da o stroških ni odločalo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik), temveč jih je nekritično priznalo v priglašeni višini, kot to izhaja iz računa sodnega cenilca. Po njenem do nekaterih stroškov cenilec ni upravičen, do nekaterih pa ne v obsegu, kot jih je priglasil. Konkretizirano graja vsako posamezno postavko na računu, za vsako posamezno dejanje, za katero si je cenilec priglasil nagrado oziroma zahteval povrnitev stroškov, čemur je sodišče v celoti sledilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Kadar sodišče odloča o določenem zahtevku, je dolžno za svojo odločitev na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge. Obrazložena sodna odločba je namreč bistven del poštenega postopka. Zahteve po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč Ustavno sodišče Republike Slovenije v svojih odločbah pogosto poudarja. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Sodiščem obveznost, da navedejo razloge za svojo odločitev, nalaga tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in jo v svojih odločitvah poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, obseg te obveznosti pa je odvisen od narave odločitve in okoliščin posameznega primera.(1)

6. Izvedenci oziroma cenilci imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov (249. člen ZPP in 39. člen Pravilnika). Za izračun nagrade izvedenskega oziroma cenilskega dela se uporablja tarifa, določena s Pravilnikom (46. člen). Nagrade so določene v razponu, ki je določen v členih 48 do 54. Takšna nagrada je odvisna pri študiju spisa od obsega strani (člen 48), pri zbiranju dodatne dokumentacije prav tako od obsega strani (člen 49), pri ostalih postavkah pa od tega ali gre za manj zahtevno zadevo, za zahtevno, za zelo zahtevno ali za izjemno zahtevno zadevo (členi 50., 51., 52.). Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče dolžno, ko odloča o nagradi cenilca, obrazložiti, zakaj mu priznava takšno nagrado, saj mora imeti stranka možnost, da odločitev sodišča preizkusi. V nasprotnem primeru je takšna odločitev arbitrarna.(2)

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa zgolj navedlo, da je postavljeni cenilec svoje delo opravil v skladu s sklepom sodišča in je zato odločiti o nagradi za opravljeno delo, kar je razvidno iz priloženega računa. Glede na takšno obrazložitev drugo dolžnica v pritožbi utemeljeno opozarja (smiselno), da sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, saj ni jasno, ali je sodišče prve stopnje ocenjevalo utemeljenost priglašene nagrade in zahteve za povrnitev stroškov, upoštevajoč pri tem določila Pravilnika ter tarife, ali pa jih je „po liniji najmanjšega odpora, nekritično in pavšalno” priznalo v priglašeni višini. Pri tem tudi ne gre prezreti posameznih dejstev, katere druga dolžnica izpostavlja v pritožbi in ki vzbujajo dvom v pravilnost prvostopne odločitve, da pripada cenilcu nagrada in nadomestilo za povračilo stroškov za posamezna dejanja v celotni (priglašeni in priznani) višini.

8. Specificiran račun cenilca, iz katerega izhaja, katera dejanja je opravil ter zanje priglasil nagrado in zahteval povračilo stroškov, predstavlja podlago za odločanje o zahtevi za priznanje nagrade in povračilo stroškov, vendar ga je potrebno kot takšnega presoditi po vsebini (presoditi je potrebno njegovo utemeljenost in skladnost z določili Pravilnika). Ker v izpodbijanem sklepu ni razlogov, zakaj je sodišče cenilcu priznalo nagrado za študij spisa v višini 46,00 EUR, za zbiranje in pregled dodatne dokumentacije 46,00 EUR (ni pojasnjeno, katera dodatna dokumentacija se je zbirala), za pregled in ogled nepremičnine 46,00 EUR, za čas potovanja 20,00 EUR, zakaj je šteti cenilno poročilo kot zelo zahtevno poročilo, za izdelavo katerega mu je priznalo 414,00 EUR (nagrada je namreč v tem delu odvisna od teže, kompleksnosti in zapletenosti strokovnih vprašanj), oziroma ni jasno, zakaj mu je za poštne in materialne stroške priznati 85,80 EUR (kar je 15 % nagrade in predstavlja zgornjo mejo, kar se mu lahko prizna), zakaj se dolžniku priznajo potni stroški v višini 5,27 EUR, skupaj 663,07 EUR, torej razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. S tem se pritožničin očitek, da sklep sodišča prve stopnje ni obrazložen, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero sicer sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), izkaže za utemeljenega.

9. Po pojasnjenem se pritožbi druge dolžnice ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti o stroškovniku cenilca za odmero nagrade in nadomestilu stroškov, pri tem pa za svojo odločitev navesti jasne in konkretne razloge ter pravno podlago.

10. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako Ustavno sodišče v zadevi št. Up-147/09-18 z dne 23. 9. 2010. Op. št. (2) : Tako Višje sodišče v Celju v sklepu I Ip 548/2011 z dne 19. 1. 2012.