Jedro

Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**_Dosedanji potek postopka_**

1. Dne 4. 10. 2023 je sodišče prve stopnje na predlog upnika za izdajo začasne odredbe izdalo sklep Zg 22/2023, s katerim je dolžniku prepovedalo unovčenje bančne garancije Advance payment Guarantee no. 8058/0001727-00 z dne 22. 6. 2023, izdane s strani Banke A. d. d., slednji pa izplačilo kakršnegakoli zneska do vrednosti 545.461,16 EUR iz naslova bančne garancije Advance payment Guarantee no. 8058/0001727-00 z dne 22. 6. 2023, v korist dolžnika ali kogarkoli tretjega po dolžnikovem nalogu, na katerega bi dolžnik prenesel svojo terjatev oziroma pravice iz garancije. Upniku je naložilo, da mora v roku 30 dni od izdaje začasne odredbe pri pristojnem sodišču proti dolžniku vložiti tožbo na prepoved unovčitve garancije, določilo, da začasna odredba velja do 30. dne po pravnomočnosti sodne odločbe v pravdi na podlagi tožbe na prepoved unovčitve bančne garancije ter dolžniku naložilo povrnitev upnikovih stroškov postopka v znesku 1.216,00 EUR, po odmeri sodišča, v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila.

2. Dolžnik je zoper citirani sklep o zavarovanju dne 18. 10. 2023 vložil ugovor, kateremu je sodišče prve stopnje dne 25. 10. 2023 ugodilo, sklep (tega) sodišča o izdaji začasne odredbe, opr. št. Zg 22/2023 z dne 4. 10. 2023, v celoti razveljavilo, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrnilo. Sklenilo je še, da je upnik dolžan dolžniku plačati stroške tega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

3. Zoper III. točko izreka sklepa z dne 25. 10. 2023, tj. zoper sklep o plačilu stroškov, je upnik vložil pritožbo. V njej je plačilu stroškov nasprotoval (prim. list. št. 62 do 64). Na pritožbo upnika je odgovoril dolžnik s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, ter priglasil stroške odgovora.

4. S sklepom I Cpg 612/2023 z dne 28. 3. 2024 je pritožbeno sodišče upnikovo pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka (po kateri je upnik dolžan dolžniku plačati stroške ugovornega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom) potrdilo. Odločilo je še, da upnik sam krije svoje stroške pritožbe, dolžnik pa sam stroške odgovora na pritožbo.

_**Izpodbijana odločitev**_

5. Z izpodbijanim sklepom je torej sodišče prve stopnje dolžnikove stroške le še odmerilo ter odločilo, da je upnik dolžan v roku 8 dni dolžniku plačati njegove stroške tega postopka zavarovanja v znesku 2.239,92 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila.

_**Pritožba**_

6. V pritožbi upnik sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava, zaradi česar pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, predhodno citirani sklep sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da je upnik dolžniku dolžan povrniti največ 1.119,96 EUR. Pri tem trdi, da je sodišče prve stopnje pri izračunu stroškov dolžnikovega ugovora zgolj sledilo njegovemu stroškovniku, ki ga je podal na sami vlogi z dne 16. 10. 2023, saj je v njem priglasil 3000 odvetniških točk, po tar. št. 31/3 Odvetniške tarife (OT). Sodišče prve stopnje naj bi spregledalo, da tar. št. 31/3 OT predpisuje, da se predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper te predloge ovrednoti s 50 % točk iz tar. št. 19 OT. Ob upoštevanju okoliščine, da je vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi 546.461,16 EUR in se (storitev) po tar. št. 19 res ovrednoti s 3000 odvetniškimi točkami, je po upnikovem mnenju torej nujno treba upoštevati še določbo tar. št. 31/3 OT, ki pravi, da se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa v tem primeru predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. V utemeljitev svojih navedb pa upnik dodaja še, da se šele redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo v zadevah izvršbe in zavarovanja po tar. št. 31/7 OT ovrednoti 100 % po tar. št. 19 OT, in da zato nikakor ni upravičeno, da se dolžnikov ugovor ovrednoti enako.

7. Dolžnik z odgovorom upnikovim pritožbenim navedbam nasprotuje. Trdi, da je upnik očitno zanemaril dejstvo, da je dolžnik v predmetnem postopku priglasil več stroškov, kot mu jih je v izpodbijanem sklepu priznalo sodišče prve stopnje. Dolžnik je namreč poleg ugovora vložil tudi odgovor na pritožbo z dne 27. 11. 2023, na podlagi katerega je pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 612/2023 z dne 28. 3. 2024 zavrnilo upnikovo pritožbo in odločilo, da je upnik dolžan dolžniku plačati stroške tega postopka zavarovanja, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Zaradi dolžnikovega uspeha v postopku je zato treba poleg priznanih stroškov za sestavo ugovora v presegajočem delu, glede katerega upnik vlaga pritožbo, šteti, da so presegajoči priznani stroški namenjeni povrnitvi stroškov za sestavo njegovega utemeljenega odgovora na pritožbo z dne 27. 11. 2023. Dejstvo, da je dolžnik poleg utemeljenega ugovora vložil tudi utemeljen odgovor na pritožbo, bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati in dolžniku omogočiti povračilo stroškov tudi v delu, ki presegajo 1500 točk za sestavo ugovora, materialne stroške in DDV. Njegova odločitev iz izpodbijanega sklepa je po dolžnikovem mnenju tako pravilna, morebitna pomanjkljivost v obrazložitvi glede višine priglašenih stroškov pa ne spremeni dejstva, da je dolžnik upravičen do povrnitve vseh priglašenih stroškov, ki bi jih moralo priznati sodišče prve stopnje in jih je dolžniku povzročil upnik s svojim neutemeljenim vlaganjem pravnih sredstev.

_**Odgovor na pritožbene navedbe**_

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, pritožbeno sodišče argumentaciji obravnavane pritožbe ne sledi.

10. V primeru, da se stranka ne strinja z odločitvijo sodišča, lahko vloži pravno sredstvo. Ta pravica je tako pomembna, da jo zagotavlja že Ustava Republike Slovenije (25. člen; pravica do pravnega sredstva).

11. Zoper odločitve sodišč na prvi stopnji lahko stranke praviloma vlagajo redna pravna sredstva - pritožbo oziroma ugovor. Sodne odločbe, ki jih je mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, na koncu vedno vsebujejo pravni pouk, v katerem se stranke seznani, ali je možno vložiti pravno sredstvo in kako to storiti (kam se ga vloži, kakšen je rok za vložitev, itd.).

12. V nekaterih postopkih je torej prvo pravno sredstvo stranke ugovor. Običajno se ga vloži zoper sklep, s katerim je bilo predlogu stranke ugodeno, ne da bi bila pred tem s predlogom seznanjena nasprotna stranka (npr. sklep o izvršbi, sklep o začasni odredbi …). Stranki je s tem dana možnost, da se izjavi o predlogu oziroma predstavi svojo plat zgodbe. O ugovoru odloča sodišče, ki je sklep izdalo. Ko sodišče odloči o ugovoru, stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo sodišča, vloži pritožbo po običajnem pritožbenem postopku. O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.

13. Ugovor kot prvo pravno sredstvo1 pa je v tem postopku dne 18. 10. 2023 vložil tudi dolžnik. Vložil ga je namreč zoper sklep sodišča prve stopnje,2 s katerim je bilo ugodeno upnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - na prepoved unovčenja bančne garancije Advance payment Guarantee no. 8058/0001727-00 z dne 22. 6. 2023, izdane s strani Banke A. d. d., ne pa - kot upnik zmotno navaja v svoji pritožbi - zoper predlog za izdajo začasne odredbe. Sklep z dne 4. 10. 2023 je tudi vseboval pravni pouk, da lahko zoper njega dolžnik vloži ugovor v 8 dneh po prejemu, pisno v dveh izvodih pri (tem) sodišču, da mora biti ugovor obrazložen in da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Prav tako je vseboval pravni pouk o pravici do pritožbe zoper odločitev o stroških postopka (prim. list. št. 31).

14. Ko upnik v zdaj obravnavani pritožbi uveljavlja, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk, kot naj bi jih zmotno odmerilo sodišče, skladno z vsem obrazloženim torej nima prav. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru,3 se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

15. Enako pa velja tudi za dolžnikove navedbe iz odgovora na pritožbo, da je zaradi dolžnikovega uspeha v postopku treba poleg priznanih stroškov za sestavo ugovora v presegajočem delu, glede katerega upnik vlaga pritožbo, šteti, da so presegajoči priznani stroški namenjeni povrnitvi stroškov za sestavo njegovega utemeljenega odgovora na pritožbo z dne 27. 11. 2023. V nasprotju z odločitvijo pritožbenega sodišča I Cpg 612/2023 z dne 28. 3. 2024 je namreč dolžnikova trditev, da je po tem sklepu upnik dolžan dolžniku plačati stroške tega postopka zavarovanja, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom. Pritožbeno sodišče je v II. točki sklenilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbe, dolžnik pa sam stroške odgovora na pritožbo ter v obrazložitvi tudi pojasnilo razloge za svojo odločitev. O stroških odgovora na pritožbo, na katere opozarja dolžnik, je bilo torej pravnomočno odločeno že pred izdajo izpodbijanega sklepa, tj. dne 28. 3. 2024, in zato ni res, da bi jih moralo sodišče prve stopnje (ponovno) upoštevati v presojanem sklepu in dolžniku omogočiti povračilo stroškov tudi v delu, ki presegajo zgolj 1500 odvetniških točka za sestavo ugovora, materialne stroške in DDV.

16. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost upnikove pritožbe, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), po tem, ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

17. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prim. prvi odstavek 154. člena ZPP). Prav tako dolžnik sam nosi stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k njeni rešitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

18. Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo na podlagi 15. člena ZIZ.

1 Prim. 53. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ (ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo). 2 Prim. 268. člen ZIZ. 3 Redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo − po tarifni številki 19.