Jedro

Ker se z obravnavanim sklepom o dovolitvi izvršbe ne posega v tožnikove pravice, obveznosti in pravne koristi, in ker tudi ne gre za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo zoper tak sklep.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 s 1. točko izreka zavrglo tožbo, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 16. 6. 2010, o dovolitvi izvršbe, z 2. točko izreka pa je zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe. S sklepom o dovolitvi izvršbe je organ prve stopnje v 1. točki izreka ugotovil, da je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 20. 5. 2008, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora na svoje stroške v devetih mesecih od prejema odločbe odstraniti tam navedeni objekt, postala izvršljiva dne 22. 2. 2009, in da se dovoli njena izvršba. V 2. točki izreka je bil tožeči stranki določen dodatni rok (treh mesecev) za izvršitev, v nasprotnem primeru bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 40.000,00 EUR (točka 5). V točki 4. izreka sklepa o dovolitvi izvršbe je prvostopenjski organ ugotovil, da je tretja alineja 3. točke izreka citirane odločbe z dne 20. 5. 2008 postala dne 22. 5. 2008 izvršljiva ter dovolil njeno izvršbo. Tožena stranka je z odločbo z dne 23. 8. 2010, popravila datum izvršljivosti tretje alineje 3. točke izreka odločbe z dne 20. 5. 2008, v preostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnila kot neutemeljeno.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker akt, ki ga tožeča stranka izpodbija, ni akt iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1, posledično pa je tudi zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1. 3. Tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bil celoten postopek voden v nasprotju z 2. členom Ustave Republike Slovenije, saj iz izvedeniškega mnenja izvedenca gradbene stroke X. izhaja, da za gradnjo objektov na zemljiščih parc. št. ... k. o. ... ni bilo potrebno gradbeno dovoljenje. Objekti torej niso nelegalni. Meni tudi, da so podane vse procesne predpostavke za obravnavanje zahteve za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter ugoditev zahtevi za izdajo začasne odredbe.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni bilo poseženo v pravice, obveznosti oziroma pravne koristi tožeče stranke v smislu 2. člena ZUS-1. O tožničini obveznosti, ki temelji na materialnem predpisu, je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 20. 5. 2008. S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožeči stranki naložena obveznost glede odstranitve nelegalno zgrajenega objekta le prisilno izvršuje in se torej o njej ne odloča ponovno ter se je ne spreminja ali se na drug način posega v njene pravice ali pravne koristi.

7. Tožeča stranka niti v tožbi niti v pritožbi ne zatrjuje, da bi bil izpodbijani sklep v neskladju z izvršilnim naslovom, da bi sporni objekt odstranila in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega konkretnega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč podaja ugovore, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova. Te navedbe pa ne morejo vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

8. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepov, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, s katerim se dovoljuje izvršba proti tožeči stranki kot inšpekcijskemu zavezancu, ker sama v roku ni izpolnila z izvršilnim naslovom naloženih obveznosti, ne spada.

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in tožbo zavrglo.

10. Kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, je obstoj dopustne tožbe v upravnem sporu procesna predpostavka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Po tej določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z njegovo izvršitvijo tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Glede na to, da je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo, je zato posledično tudi pravilno zavrglo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).