Jedro

Sporazum o vprašanjih nasledstva ne ureja individualnih pravic bivših vojaških zavarovancev, temveč določa le izhodišča in obveze posameznih držav naslednic za ureditev teh vprašanj.

Morebitno pravno podlago za priznanje pokojnine revidentu bi lahko predstavljale določbe ZPIZVZ, vendar je bil na tej pravni podlagi njegov zahtevek že zavrnjen v drugem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke št. 9899221 z dne 31. 8. 2005 in odločbe 9899221 z dne 2. 2. 2005 za priznanje starostne pokojnine po Sporazumu o vprašanjih nasledstva – MSVN (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. RS-MP, št. 20/2002). Iz sodnega postopka Ps 1156/2003 izhaja, da je bil že pravnomočno zavrnjen tožnikov zahtevek za priznanje vojaške pokojnine po določbah Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev – ZPIZVZ (Ur. l. RS, št. 49/98 in naslednji), zato sodišče ne more ponovno odločati o njegovih pravicah po ZPIZVZ. Tožnikovo sklicevanje na določbe MSVN pa ni relevantno, saj te določbe niso neposredno uporabljive.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka. Navaja, da so določbe MSVN neposredno uporabljive, saj to izhaja iz samega sporazuma. Nadalje navaja, da sta sodišči s stališčem, da MSVN predstavlja le podlago za sklepanje dvostranskih sporazumov, s katerimi bodo države urejale medsebojne pravice in obveznosti, MSVN interpretirali napačno. MSVN dokončno ureja pravice in obveznosti držav naslednic, saj predvideva le možnost, ne pa nujnost sklepanja dodatnih sporazumov oziroma dogovorov. V primeru razlage, da bi bili dodatni dogovori vendarle nujni, pa bi glede na to, da država za uresničitev svojih obveznosti še ni sprejela ustrezne zakonodaje, potrebno morebitno pravno praznino zapolniti tako, kot za take primere narekujeta pravna teorija in sodna praksa. V kolikor bi sodišče menilo, da niti to ni mogoče, pa bi moralo prekiniti postopek in na podlagi po 156. členu Ustave Republike Slovenije sprožiti postopek za oceno ustavnosti MSVN ali domače zakonodaje, ki uresničevanja ustavnih pravic ne omogočajo.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Neutemeljene so revizijske navedbe, ki sodišču druge stopnje očitajo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je obrazložilo vse potrebne razloge, zakaj soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti, iz izpodbijane sodbe pa je tudi jasno razvidno, da se je s pritožbenimi navedbami tožnika seznanilo in jih v okviru preizkusa sodbe sodišča prve stopnje tudi obravnavalo. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti.

8. Revident se neutemeljeno sklicuje na MSVN. MSVN je z ratifikacijo in objavo postal del notranjega pravnega reda Republike Slovenije in se glede na določbo 8. člena Ustave RS uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe tudi neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. Neposredna uporaba določb mednarodnih pogodb je mogoča le v primerih, ko te ne urejajo le razmerij med državami podpisnicami mednarodne pogodbe, pač pa jasno in konkretno določijo tudi pravice in obveznosti posameznikov.

9. Takšni razlagi pritrjuje tudi določba 8. člena MSVN, na katero se v reviziji izrecno sklicuje tudi tožnik. Tudi pri navedeni določbi, s katero so se države podpisnice dogovorile, da na podlagi vzajemnosti sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s svojim notranjim pravom, da zagotovijo, da se določbe tega sporazuma priznajo in uveljavijo pred njihovimi sodišči, upravnimi sodišči in organi, in da imajo druge države naslednice ter njihovi državljani dostop do teh sodišč, upravnih sodišč in organov, da se zagotovi uresničevanje tega sporazuma, gre namreč za obveznosti, ki se nanašajo na države podpisnice, ne pa za pravice posameznikov, ki bi bile določene dovolj jasno in izrecno, da bi jih bilo v upravnem oz. sodnem postopku mogoče neposredno uporabiti. Pri tem tudi ne gre za problem pravne praznine oz. neskladja ZPIZVZ z MSVN, kot to v reviziji poskuša prikazati tožnik. Z MSVN je Republika Slovenija prevzela odgovornost za pokojnine, do katerih so upravičeni njeni državljani, ki so bili državni ali vojaški uslužbenci SFRJ, ne glede na to, kje imajo začasno ali stalno prebivališče, če so bile te pokojnine financirane iz zveznega proračuna ali drugih zveznih virov SFRJ. Medtem ko je z MSVN Republika Slovenija torej prevzela le obveznost izplačevanja že priznanih pokojnin, ki jo tudi izpolnjuje, gre pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, kar je predmet tega postopka, za druga pravna vprašanja. Slednja je Republika Slovenija normativno uredila v ZPIZVZ, neodvisno od MSVN in že pred njegovo uveljavitvijo.

10. Morebitno pravno podlago za priznanje pokojnine revidentu bi torej lahko predstavljale določbe ZPIZVZ, vendar je bil o njegov zahtevek za priznanje pokojnine po tem zakonu že pravnomočno zavrnjen v drugem postopku.

11. Revizijsko sodišče glede na vse navedeno soglaša s pravno presojo sodišča druge in prve stopnje, da MSVN ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine, in tudi samo zaključuje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti. V zvezi s predlogom tožnika za sprožitev postopka po 156. členu Ustave Republike Slovenije revizijsko sodišče ugotavlja, da slednji vsebinske utemeljitve zatrjevanega neskladja "MSVN ali/in domače zakonodaje" z Ustavo RS ne ponudi.

12. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.