Jedro

Prekršek bi bilo mogoče preprečiti že, če bi se preden sta delavca nastopila delo prepričali pri za prijavo odgovorni osebi, ali je prijava izvedena. To pa pomeni, da pravna oseba ni izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev prekrška.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Storilka mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 45,00 EUR.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo zahtevi storilke za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 71011-1576/2023-14 z dne 24. 1. 2024, tako da je pravni osebi namesto globe izreklo opomin.

2.Zoper sodbo se storilka pritožuje po svojem zagovorniku. Očitani prekršek je storil njen delavec A. A. s kršenjem pravočasnih in jasnih navodil pravne osebe, kar je alternativni ekskulpacijski razlog po drugi alineiji tretjega odstavka 14. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Zato ni pomembno, s kakšno obliko krivde je ravnal neposredni storilec. Iz izjave A. A. sicer izhaja, da je navodila kršil zavestno, saj mu je delodajalec pravočasno (dan pred nastopom dela) dal točna in jasna navodila, da mora pravočasno, še pred nastopom dela prijaviti oba na novo zaposlena delavca v socialna zavarovanja. Pravna oseba je tudi storila vse, kar je v njeni moči, da tovrstne prekrške prepreči. Sodišče bi moralo upoštevati, da v večji gospodarski družbi velja delitev nalog (za področje sta bila odgovorna B. B. in A. A., izjave obeh sodišče ni upoštevalo), da je bila urejena ustrezna delegacija pristojnosti in nalog v primeru odsotnosti (odsotno B. B. je nadomeščal A. A.), da je bil delavec, ki izvaja naloge prijave novo zaposlenih delavcev v socialna zavarovanja, ustrezno usposobljen in tudi ustrezno izbran. Upoštevati pa bi moralo tudi konkretne okoliščine, da je bila B. B. bolniško odsotna, da je A. A. pravočasno dobil navodilo, da izvede prijavo, da je takoj po prihodu na delo začel delati na tem in to še preden sta delavca nastopila delo. V zadevi je šlo za rutinsko opravilo. Standardi, kakršne je postavilo sodišče, so v praksi neživljenjski in neizvedljivi. Pri tem pa niti ne pojasni, kateri je tisti konkretni ukrep, ki bi ga pravna oseba lahko izvedla, da bi preprečila prekršek. A. A. je delal na prijavi v času, ko niti on niti delodajalec nista vedela, da poteka inšpekcijski nadzor. Prijava torej ni bila posledica inšpekcijskega postopka. Pri tem je prišlo tudi do sodbe presenečenja in kršitve procesnih pravil, saj sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, niti ni upoštevalo izjav teh prič niti ostalih listin, ki jih je pravna oseba priložila zahtevi za sodno varstvo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V izpodbijani sodbi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh (pravočasno navedenih) odločilnih dejstev in ugovorov, sodbo je mogoče preizkusiti. Sodbo o zahtevi za sodno varstvo je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev postopka, napačne uporabe materialnega prava in napačne odločbe o sankciji, ne pa tudi zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (drugi odstavek 66. čelna ZP-1). To pomeni, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve iz izpodbijane sodbe vezano. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da sta v času inšpekcijskega pregleda dva delavca opravljala delo, čeprav takrat nista bila prijavljena v socialna zavarovanja (prijava je bila izvedena naknadno). Podani so torej znaki prekrška po prvi alineji prvega odstavka 23. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).

5.V takih primerih se pravna oseba lahko oprosti odgovornosti, če izkaže, da je neposredni storilec ravnal z namenom škodovanja pravni osebi z zavestnim kršenjem pogodbe ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da neposredni storilec ni zavestno kršil pogodbe o zaposlitvi.

6.Pregled spisa pokaže, da je prekrškovni organ storilko obvestil o ugotovljenem prekršku in jo pozval za izjavo. V pozivu je bila poučena, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogla uveljavljati. Na poziv je storilka odgovorila in v izjavi navedla, da je za kadrovske zadeve zadolžena B. B., da je bila na dan, ko je bil ugotovljen prekršek, bolniško odsotna in da je direktor odredil, da jo nadomešča A. A. Ta zaradi prezaposlenosti ni utegnil izvesti prijave novih delavcev v socialno zavarovanje že 23. 5. 2023, s postopkom prijave je začel šele 24.5.2023 okrog 10. ure. S prijavo je imel težave, bolj "zverziranemu" delavcu bi prijava vzela nekaj minut, neposredni storilec pa je enega delavca uspel prijaviti ob 10.45, drugega pa šele naslednjega dne. Zakoniti zastopnik storilke je bil prepričan, da sta bila delavca ob nastopu dela že prijavljena v socialna zavarovanja. Do prekrška je torej prišlo zaradi nesrečnih okoliščin, nihče ni imel namena ravnati protipravno. Za vsakega zaposlenega sicer poskrbijo, da ima urejene vse papirje.

7.Navedena dejstva predstavljajo okvir odločanja tudi v sodnem postopku in ne predstavljajo nobenega od ekskulpacijskih razlogov iz druge alineje tretjega odstavka 14. člena ZP-1. Iz zgoraj povzetih navedb izhaja, da neposredni storilec ni zavestno kršil pogodbe ("nihče ni imel namena ravnati protipravno"), nobeno od navedenih dejstev pa ne omogoča presoje drugega ekskulpacijskega razloga, to je, da je neposredni storilec prekršek storil s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (zgolj določitev osebe, ki nadomešča odsotno delavko in ki očitno ni dovolj "zverzirana", ni taka navedba). Res je v zahtevi za sodno varstvo storilka navajala tudi nekatera nova dejstva v zvezi z usposobljenostjo svojega delavca in z danimi navodili, vendar so te navedbe glede na jasen pravni pouk iz poziva prekrškovnega organa prepozne in jih ni mogoče upoštevati. Storilka namreč niti ne poizkusi pojasniti razlogov za prepozno navajanje. Sodišče prve stopnje zato teh navedb pravilno ni upoštevalo in se mu do njih niti ni bilo treba opredeljevati ter izvajati dokazov. Očitana kršitev postopka zato ni podana. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi bilo prekršek mogoče preprečiti že, če bi se preden sta delavca nastopila delo, prepričali pri za prijavo odgovorni osebi, ali je prijava izvedena. To pa pomeni, da pravna oseba ni izvedla vseh ukrepov, potrebnih za preprečitev prekrška.

8.Vse ostale okoliščine, na katere se v pritožbi sklicuje storilka, pa je upoštevalo že sodišče prve stopnje, saj je storilki namesto globe izreklo opomin. V nobenem primeru pa ne gre za prekršek neznatnega pomena. Neprijava delavcev v socialna zavarovanja je (ne glede na okoliščine) eden hujših prekrškov na področju delovnih razmerij.

9.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10.Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 45,00 EUR sodne takse za pritožbo.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 14, 14/1, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 23, 23/1, 23/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.