Jedro

Ker tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku izdaje odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe pravilna.

Pravni interes za pritožbo izkazuje le oseba, ki zatrjuje in izkaže, da bi ugoditev pritožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Take pravne koristi tožnica, ki s pritožbo izpodbija sklep, s katerim ni bila zavržena njena tožba, o njeni tožbi pa je sodišče prve stopnje vsebinsko odločilo, ne izkazuje.

Izrek

I. Pritožba A. A. zoper 3. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 153/2011-19 z dne 20. 4. 2012, se zavrže. II. Pritožba B. B. zoper 3. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 153/2011-19 z dne 20. 4. 2012, se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijani sklep.

III. Pritožba zoper 4. točko izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 153/2011-19 z dne 20. 4. 2012, se zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijani sklep.

IV. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnika B. B. zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste – Polje, št. 351-2034/2010-12 z dne 16. 12. 2010, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnice A. A. za izdajo gradbenega dovoljenja (3. točka izreka v uvodu tega sklepa navedene sodbe in sklep) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka sodbe in sklepa). S sodbo pa je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnice A. A. zoper zgoraj citirano prvostopenjsko odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste – Polje, o zavrnitvi njene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (1. točka izreka sodbe in sklepa) in tožbo obeh tožnikov zoper 1. točko izreka odločbe tožene stranke, št. 35108-13/2011-3-MZ z dne 16. 5. 2011 (2. točka izreka sodbe in sklepa), s katero je tožena stranka zavrgla pritožbo tožnika B. B. zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi tožničine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je s citirano drugostopenjsko odločbo odločila še, da se zavrne pritožba tožnice A. A. zoper prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi njene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja (2. točka izreka) in zavrnilo njen zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi k 3. točki sodbe in sklepa sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec v upravnem postopku pred upravnim organom prve stopnje, zato je njegovo tožbo zoper prvostopenjski upravni akt na podlagi 3. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo. V obrazložitvi k 4. točki izreka sodbe in sklepa pa navaja, da tožeči stranki s tožbo nista uspeli, zato nosita svoje stroške postopka.

3. Zoper obe točki sklepa vlagata pritožbo oba tožnika. V pritožbi uveljavljata vse tri pritožbene razloge po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Navajata, da izpodbijana odločba o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja posega v pravice in pravne koristi tožnika. Tožnik je namreč lastnik vseh nepremičnin, pridobljenih v času trajanja zakonske zveze s tožnico, torej tudi predmetne nepremičnine, kar med zakoncema ni sporno. Ker z odločbo ni dovoljena rekonstrukcija njegove hiše, je poseženo v njegovo premoženje. Navajata še, da izrek o stroških temelji na napačni odločitvi, zato je napačen. Predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov in zahtevata plačilo stroškov pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba A. A. ni dovoljena.

5. Tožnica s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe zoper prvostopenjski upravni akt. S tem sklepom o zavrženju tožnikove tožbe pa sodišče prve stopnje ni odločilo o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice, zato po presoji Vrhovnega sodišča tožnica tudi ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje tega sklepa, ki v ničemer ne posega v njene pravice ali pravne koristi. Pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo za pritožbo namreč izkazuje le oseba, ki zatrjuje in izkaže, da bi ugoditev pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Takega pravnega interesa pa tožnica za pritožbo zoper sklep, s katerim ni bilo odločeno o zavrženju njene tožbe, ne izkazuje. Tožnica je namreč, kot stranka na zahtevo katere je bil upravni postopek uveden, imela možnost, da zoper prvostopenjski akt vloži tožbo. To možnost je tožnica tudi izkoristila. Sodišče prve stopnje je njeno tožbo vsebinsko obravnavalo in o njej odločilo.

6. Ker tožnica ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo, je Vrhovno sodišče njeno pritožbo zavrglo na podlagi 352. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Pritožba B. B. ni utemeljena.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo tožbo zoper prvostopenjski upravni akt zavrglo, ker tožnik v upravnem postopku izdaje tega akta ni bil stranka ali stranski udeleženec, je pravilna.

9. V skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 je tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bil stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Po določbi 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je stranka v upravnem postopku oseba, na katero zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Stranski udeleženec pa je oseba, ki izkaže, da vstopa v tuj postopek zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, to je zaradi varstva neposredne na zakon oprte osebne koristi. Pravice in pravne koristi, o katerih je mogoče odločati v upravnem postopku, pa določajo materialni predpisi, ki urejajo posamezno upravno področje. V tej zadevi zavrnitve izdaje gradbenega dovoljenja so to predvsem Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in prostorski akti, kot tudi ostali zakonski in podzakonski predpisi s področja urejanja prostora, gradnje objektov in varstva okolja.

10. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da se je v tej zadevi upravni postopek izdaje gradbenega dovoljenja začel in vodil na zahtevo tožnice, kot edine investitorice nameravane gradnje in edine lastnice zemljišča nameravanega posega. Tožnik v postopku ni bil stranka. Tožniku pa tudi ni bil priznan položaj stranskega udeleženca, saj je tožena stranka njegovo pritožbo, prav zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, zavrgla. Odločitev tožene stranke pa je pravnomočna, saj je, kot to izhaja iz sodnega spisa, sodišče prve stopnje njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke zavrnilo (2. točko izreka sodbe in sklepa, III U 153/2011 z dne 20. 4. 2012).

11. Ker torej tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v upravnem postopku izdaje odločbe o zavrnitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, je odločitev o zavrženju njegove tožbe zoper ta prvostopenjski akt pravilna.

12. Tožnikove pritožbene navedbe o tem, da naj bi bilo z upravnim aktom poseženo tudi v njegovo premoženje, zato na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne morejo vplivati.

13. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K III. točki izreka:

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Tožeči stranki s tožbo nista uspeli, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da nosita sami svoje stroške tožbenega postopka, pravilna (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

K IV. točki izreka:

16. Tožeči stranki s pritožbo nista uspeli, zato sami trpita svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).