Jedro

Vročitev vabila delavcu za disciplinsko obravnavo, po kateri se izreče disciplinski ukrep, je pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke o začasni odstranitvi z dela tožnice z dne 2.12.1999 in zahtevek za razveljavitev disciplinskih odločb z dne 30.12.1999 in 23.3.2000 o izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, skupaj z zahtevkom za priznanje pravic iz delovnega razmerja in povračilom stroškov postopka.

Na tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje glede sklepa o začasni odstranitvi z dela tožnice in stroškov postopka izpodbijano sodbo razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede disciplinskih odločb pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku ugodilo, razveljavilo disciplinski odločbi z dne 30.12.1999 in 23.3.2000 ter tožnici priznalo v tožbi uveljavljane pravice iz delovnega razmerja od 23.4.2000 dalje in toženi stranki naložilo, da vrne tožnico nazaj na delo. Ugotovilo je, da je tožena stranka v disciplinskem postopku tožnici kršila pravico do obrambe, saj na nadaljevanje obravnave pred disciplinsko komisijo dne 28.12.1999 tožnica ni bila vabljena, tako da je disciplinsko obravnavo nezakonito izvedla v tožničini odsotnosti, obravnavo tožničinega ugovora pred komisijo za pritožbe pa je nezakonito opravila pred nepopolnim sestavom pritožbene komisije.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 12/03), ker je v nasprotju z logično presojo dokaznih listin in izpovedb prič zaključilo, da tožnica ni bila vabljena na drugo obravnavo pred disciplinsko komisijo in je glede tega nasprotje med razlogi izpodbijane sodbe ter vsebino listin in zapisnikov o zaslišanju prič v spisu. Poleg tega je pritožbeno sodišče neutemeljeno poseglo v dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je bila sprejeta na zakoniti podlagi. Glede napak v postopku pred pritožbeno komisijo je sodišče zmotno razlagalo zakonske določbe, ki oblikovanje in način dela organa, ki v disciplinskem postopku odloča o ugovoru delavca, prepuščajo delodajalcu. Tudi če bi šlo v disciplinskem postopku za dejanske napake, kot jih ugotavlja pritožbeno sodišče, le-te niso bile take, da bi lahko vplivale na zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa. Glede tega pa pritožbeno sodišče sploh ni zavzelo stališča in zato v tem delu izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma zaradi arbitrarnosti pomeni kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Zaključek, da tožnica ni bila vabljena, oziroma da ni dokazano, da bi bila vabljena na drugo obravnavo pred disciplinsko komisijo dne 28.12.1999, ni v nasprotju z dokaznimi listinami in zapisniki o zaslišanju prič v spisu.

Če samo ne izvede obravnave, je sodišče druge stopnje res vezano na dejansko stanje, kot ga na podlagi dokazne ocene ugotovi sodišče prve stopnje, razen v primerih iz 2. in 3. točke 358. člena ZPP, to je, če je sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine ali posredno izvedene dokaze, njegova odločba pa se opira samo na te dokaze, ali če je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta dejstva. Prav ta slednja situacija je bila v tem primeru podana. Zaključek sodišča prve stopnje, da nima razlogov, da ne bi verjelo navedbam (izpovedbam?) predsednice disciplinske komisije, da je bila tožnica vabljena na sejo disciplinske komisije dne 28.12.1999, čeprav je bilo vabilo poslano z navadno pošto, ker tudi iz izjave (izpovedbe?) druge priče izhaja, da je tožnica dobila dve vabili za obravnavo, ob sočasnih ugotovitvah, da se je tožnica odzvala na dve vabili, na eno s prisotnostjo na prvi obravnavi pred disciplinsko komisijo dne 15.12.1999 in na drugo s prisotnostjo na obravnavi pred pritožbeno komisijo, ne omogoča sklepanja, da je bila tožnica dejansko vabljena na disciplinsko obravnavo dne 28.12.1999 oziroma, da je na tak način vročitev vabila za to obravnavo izkazana. Glede na to je sodišče druge stopnje v okviru določb 3. točke 358. člena ZPP utemeljeno ugotovilo, da je prvostopno sodišče iz ugotovljenih dejstev zmotno sklepalo, da je bilo tožnici vročeno vabilo tudi za navedeno disciplinsko obravnavo. Tako pritožbeno sodišče ni kršilo določb pravdnega postopka pri svojem odločanju in ni nezakonito poseglo v dokazno oceno sodišča prve stopnje.

Sodišče druge stopnje se je jasno opredelilo do narave kršitve - nevabljenja tožnice na disciplinsko obravnavo, po kateri je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep. Gre za kršitev pravice do obrambe tožnice v disciplinskem postopku in za kršitev določb 1. odstavka 62. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ki je določal, da je treba delavcu obvezno poslati vabilo za obravnavo pred disciplinskim organom. Ob takšni zakonski opredelitvi je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je vročitev vabila delavcu za disciplinsko obravnavo, po kateri se izreče disciplinski ukrep, pogoj za zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa. Zato revizija sodišču neutemeljeno očita, da se ni izjavilo o pomenu te kršitve in da je glede tega izpodbijana sodba neutemeljena oziroma arbitrarna.

Sporni disciplinski ukrep je bil tožnici nezakonito izrečen že zaradi napak v postopku pred disciplinsko komisijo prve stopnje. Revizijsko sodišče pa soglaša tudi z razlogi izpodbijane sodbe o nezakonitosti sklepa pritožbene komisije, ker pritožbene obravnave ni izvedla v polnem oziroma enakem sestavu v kakršnem je dejansko odločala o tožničinem ugovoru. Upoštevaje določbe 103. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se tudi v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Kot pravilno opozarja pritožbeno sodišče pa je ena od bistvenih značilnosti tega postopka tudi načelo neposrednosti (1. odstavek 4. člena ZPP), ki pomeni da v zadevi odloča organ v takšni sestavi (senata) pred kakršno je bil izveden postopek obravnave.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.