Jedro

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe opravila procesno dejanje, in sicer je vpogledala v svoje uradne evidence in ugotovila dejstva, na katerih izpodbijana zavrnilna odločba temelji. Ker pred njeno izdajo tožniku ni dala možnosti, da se o njih izjavi, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Pri tem sodišče zgolj pripominja, da je v primeru, ko ni jasna narava podeljenega Bloudkovega priznanja, za njeno pojasnitev prav gotovo relevantna razlaga organa, ki takšna priznanja podeljuje, to je Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 1030-1/2017/2 z dne 9. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalja do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo vlogo za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 20. 1. 2003 vložil predlog za priznanje izjemne pokojnine, kar je utemeljeval s prejemom Bloudkove nagrade za leto 1996. Tožnik je vlogo oddal po določbah Zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (v nadaljevanju ZIPO), toženka pa je odločala na podlagi Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (ZDPIŠ). Navaja, da je 24. 1. 2018 iz svojih uradnih evidenc pridobila podatek o prejemu in naravi podeljene Bloudkove nagrade in ugotovila, da tožnik ni pridobil ustrezne Bloudkove nagrade in zato ne izpolnjuje pogojev in kriterijev, ki jih za priznanje uveljavljene pravice določata 2. in 3. člen ZDPIŠ.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je toženka odločala na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, po katerem tožniku podeljena Bloudkova nagrada ne izpolnjuje pogojev za priznanje uveljavljene pravice. Sklicuje se na primerljiv primer A.A., kjer je toženka pozvala odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj, naj pojasni naravo Bloudkove nagrade, ki jo je imenovani prejel leta 1981. Po prejetem mnenju navedenega odbora je bila imenovanemu izdana pozitivna odločba. V predmetni zadevi pa toženka navedenega odbora ni zaprosila za mnenje, temveč je sama zaključila, da Bloudkova nagrada, ki jo je prejel leta 1996, ni ustrezna nagrada za pridobitev pravice do dodatka k pokojnini. S tem je toženka tožnika postavila v neenak položaj z drugimi primerljivimi posamezniki. Poudarja, da je bila izpodbijana odločba zanj neprijetno presenečenje. Zato je po njenem prejemu sam zaprosil navedeni odbor za mnenje, ali narava Bloudkove nagrade, ki jo je prejel leta 1996, vsebinsko ustreza kriteriju, kot ga za pridobitev uveljavljanja pravice določa zakon. Dne 5. 4. 2018 je tožnik prejel sklep navedenega odbora z dne 4. 4. 2018, da nagrada, ki jo je tožnik prejel leta 1996, ustreza nagradi za življenjsko delo v športu. Predlaga da sodišče po izvedbi predlaganih dokazov (zaslišanje predsednika odbora in nekdanjega generalnega sekretarja odbora ter drugih) izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in med drugim navaja, da s sklepom Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj z dne 4. 4. 2018, na katerega se sklicuje tožnik, ni seznanjena, prav tako pa meni, da ne more vplivati na presojo zakonitosti izpodbijane odločbe, ker narave in pomena podeljene nagrade ni mogoče spreminjati desetletje in več po njeni podelitvi. Pojasnjuje razloge zakonodajalca, ki je določil, da se vsi še nezaključeni postopki dokončajo po določbah novega zakona. Predlaga zavrnitev tožbe.

4. Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe iz odgovora na tožbo.

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi je sporna ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogojev in kriterijev, ki jih za priznanje pravice do dodatka k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa za upravičenca določata 2. in 3. člen ZDPIDŠ. Navedeno utemeljuje na ugotovitvi, da Bloudkova nagrada za dosežke pri pedagoškem, strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu na športnem področju, ki jo je leta 1996 prejel tožnik, ne ustreza vrsti Bloudkove nagrade iz 3. člena ZDIPŠ. ZDIPŠ v drugi alineji prvega odstavka 3. člena določa, da pridobi pravico do dodatka upravičenec, ki je z izjemnimi dosežki na področju športa trajno prispeval k razvoju družbe in ugledu Republike Slovenije, tako da je kot športnik dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo ali vrhunski mednarodni športni dosežek.

7. Sodišče že na podlagi tožbe, upravnih spisov in izpodbijane odločbe ter presoja, da so bila pri njeni izdaji bistveno kršena pravila postopka, zaradi česar jo je treba odpraviti.

8. Tožnik v tožbi toženki med drugim očita, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni opravila poizvedb pri Odboru za podeljevanje Bloudkovih priznanj, ali Bloudkova nagrada, ki jo je leta 1996 dobil tožnik, ustreza kriterijem, ki jih za pridobitev pravice do dodatka k pokojnini določa druga alineja prvega odstavka 3. člena ZDPIDŠ, in sicer, da gre za Bloudkovo priznanje za življenjsko delo, kot je to storila v primeru gospoda A.A. Zato je bila izdana odločba zanj popolno presenečenje.

9. Z navedenimi ugovori tožnik toženki smiselno očita nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter kršitev pravil postopka, ker mu toženka ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da ZDPIDŠ v sedmem odstavku 5. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki jih ta zakon ne ureja, smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo splošni upravni postopek, torej Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta v 9. členu določa, da je pred izdajo odločbe treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). To se opravi v posebnem ugotovitvenem postopku, izjemoma pa zakon v taksativno določenih primerih dopušča odločitev o zadevi v skrajšanem ugotovitvenem postopku, to je brez zaslišanja strank (144. člen). Med drugim je po 2. točki prvega odstavka 144. člena ZUP po skrajšanem ugotovitvenem postopku dopustno odločiti o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Navedeno pomeni, da v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi navedene določbe ni mogoče odločiti, če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla stranka v svoji zahtevi, temveč je takšno, da ni mogoče ugoditi zahtevku stranke. V takšnem primeru je treba stranko zaradi zavarovanja njenih pravic ali pravnih koristi zaslišati in ji s tem dati možnost, da se izjasni o zadevi.

11. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka pred izdajo izpodbijane odločbe opravila procesno dejanje, in sicer je vpogledala v svoje uradne evidence in ugotovila dejstva, na katerih izpodbijana zavrnilna odločba temelji. Ker pred njeno izdajo tožniku ni dala možnosti, da se o njih izjavi, je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V ponovnem postopku mora toženka ugotovljeno kršitev odpraviti in tožniku dati možnost, da se izjasni tako glede ugotovljenih dejstev, kot tudi do pravnega stališča toženke glede njih. Pri tem sodišče zgolj pripominja, da je v primeru, ko ni jasna narava podeljenega Bloudkovega priznanja, za njeno pojasnitev prav gotovo relevantna razlaga organa, ki takšna priznanja podeljuje, to je Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj.

12. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ugotovljeno kršitev odpraviti. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je, kot rečeno, že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. Glede na trajanje predmetnega postopka pa sodišče opozarja na četrti odstavek 64. člena ZUS-1, po katerem mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo.

13. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).