Jedro

Toženci očitno nimajo (več) soglasja tožnikov za bivanje v sporni nepremičnini, saj z vloženo tožbo zahtevajo njihovo izselitev, pri čemer predhodno pozivanje za samo vložitev tožbe ni bilo potrebno.

Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ki je v konkretnem primeru ni bilo, zato velja rok, ki ga določa 2. odstavek 313. člena ZPP (15 dni).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v I. točki izreka v 3. vrstici črta besedilo „od izdaje te sodbe“, - v II. točki izreka v 1. vrstici črta beseda „nerazdelno“.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da so se toženci dolžni v roku 15 dni od izdaje sodbe izseliti iz nepremičnin s parc. št. 15/2 in 15/3, obe k.o. x, ki se nahajata na naslovu ..., in ju v istem roku prosti oseb, živali in svojih stvari vrniti v posest prvotožeči in drugotožeči stranki. Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna nerazdelno tožeči stranki vrniti 825,29 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku paricijskega roka. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da Višje sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Toženci menijo, da je odločitev sodišča zmotna. Prvotožena stranka je v vlogah in na naroku pojasnila, da v stanovanjski hiši na naslovu ...., biva že od leta 2006 in ima tam prijavljeno stalno bivališče, stalno bivališče imajo prijavljeno tudi druga, tretja in četrtotožena stranka. Tožnika nista nikoli izrecno nasprotovala bivanju tožencev v stanovanjski hiši na naslovu ..., prav tako nista tožencem predlagala ali od njih zahtevala sklenitve kakršnekoli pogodbe. Bivanju tožencev v sporni nepremičnini ni nikoli nasprotovala tudi prejšnja lastnica nepremičnine – B. P.. Teh dejstev sodišče ni upoštevalo. Tožnika nista nikoli pozvala tožencev, naj se izselijo, niti jim nista postavila roka za morebitno prostovoljno izselitev, nepričakovano sta vložila tožbo zaradi izpraznitve in izselitve iz stanovanjske hiše. Sodišče pri odločitvi tudi ni upoštevalo, da sta v času trajanja zakonske zveze prvotožena stranka in T. M. opravila skupna vlaganja v nepremičnino na naslovu .... V tem času je bila lastnica nepremičnine B. P., pri čemer je T. M. v časuadaptacije in dozidave stanovanjske hiše prvotoženi stranki zaradi skupnih vlaganj obljubljal solastniški delež na predmetni nepremičnini in zavajal tako prvotoženo stranko kot tudi njene sinove. Površina stanovanjske hiše se je povečala, to želita sedaj uživati tožnika, čeprav k temu nista ničesar prispevala. Sodišče tudi ni upoštevalo, da je B. P. prvotoženi stranki in njenim sinovom želela zagotoviti dosmrtno osebno služnost stanovanja, vendar ob prenosu lastninske pravice ta njena volja ni bila spoštovana. To je mogoče zaključiti tudi iz izjave B. P. z dne 20.5 .2011, iz katere izhaja, da je prvotoženi stranki ves čas želela zagotoviti dosmrtno osebno služnost stanovanja na sporni nepremičnini. Izročiteljica še vedno vztraja pri tem, da ima vsaj prvotožena stranka dosmrtno osebno služnost stanovanja. V kolikor bi bila volja B.e P. ob podpisu izročilne pogodbe spoštovana, bi vsaj prvotožena stranka imela vknjiženo služnost stanovanja pri predmetni nepremičnini. Sodišče je v sodbi napačno določilo izpolnitveni rok, rok za izpolnitev ne more pričeti teči od dneva izdaje sodbe. Petnajstdnevni rok, kot ga je določilo sodišče za izselitev, je prekratek, rok za izselitev bi moral biti vsaj tri mesece oziroma 90 dni, skladno s Stanovanjskim zakonom. Tožene stranke izpodbijajo tudi odločitev o stroških. Glede na vrednost spornega predmeta, je sodišče tožeči stranki kot nagrado za postopek priznalo 196,80 EUR, kar ni skladno s tarifo. Sodišče je napačno odločilo tudi, ko je tožencem naložilo, da so nerazdelno zavezani poravnati stroške postopka. Gre za deljivo obveznost, zato bi sodišče moralo odločiti, da mora vsak od tožencev plačati sorazmerni del stroškov oziroma, da morajo stroške poravnati po enakih deležih.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodišče s strani tožene stranke zatrjevanih dejstev pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Zatrjevana dejstva, da za bivanje tožencev v sporni nepremičnini ni podano nasprotovanje tožeče stranke, da ni bila zahtevana sklenitev pogodbe, da toženci niso bili pozvani na morebitno prostovoljno izselitev, da sta v času trajanja zakonske zveze prvotožena stranka in T. M. opravila skupna vlaganja v predmetno nepremičnino in je T. M. prvotoženi stranki zaradi skupnih vlaganj obljubljal solastniški delež na nepremičnini in zatrjevano dejstvo, da je B. P. prvotoženi stranki in njenim sinovom želela zagotoviti dosmrtno služnost stanovanja v sporni nepremičnini, je namreč sodišče prve stopnje obravnavalo in navedenih dejstev ni spregledalo, do njih se je opredelilo, vendar je pravilno zaključilo, da toženci pravne podlage za bivanje v sporni nepremičnini nimajo. Sodišče je tako ugotovilo, da sta tudi sama tožnika navajala, da predhodno nista nasprotovala bivanju tožencev, in sicer v obdobju sklenjene zakonske zveze med prvotoženo stranko in T. M., zatrjevala sta, da sta po razvezi tožencem predlagala prostovoljno izselitev, kar je bilo sicer sporno, vendar pa zahtevo za izselitev predstavlja vložena tožba in posebno predhodno pozivanje na izselitev za vložitev tožbe ni bilo potrebno. Dejstvo je, da soglasja tožnikov za bivanje v sporni nepremičnini toženci nimajo več, niti toženci nimajo s tožnikoma sklenjene najemne pogodbe za sporno nepremičnino.

5. Trditve tožencev, da je T. M. prvotoženi stranki obljubljal solastniški delež na predmetni nepremičnini, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Glede na to, da T. M. ne v času adaptacije stanovanjske hiše na zadevnih nepremičninah, niti prej, niti kasneje ni bil lastnik spornih nepremičnin, prvotožena stranka solastniškega deleža (skladno s 48. členom Stvarnopravnega zakonika, SPZ) ni mogla pridobiti, tako da tudi iz teh zatrjevanih dejstev toženci ne morejo črpati pravne podlage za bivanje.

6. Nadalje je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo, da je B. P. z izročilno pogodbo z dne 23. 12. 2010 sporno nepremičnino (oziroma nepremičnine – dve parcelni številki) prenesla na tožnika, kot nesporno pa je ugotovilo, da tožba na izpodbijanje navedene izročilne pogodbe, tožba na ugotovitev ničnosti navedene izročilne pogodbe, niti tožba na ugotovitev neobstoja navedene izročilne pogodbe, ni bila vložena. Navedena izročilna pogodba skratka velja, v njej pa služnost v korist tožencev, niti ne zgolj prvotožene stranke, ni bila dogovorjena. Služnosti stanovanja toženci na sporni nepremičnini nimajo. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je bila izpostavljena izjava B. P. podpisana kasneje (gre za izjavo z dne 20. 5. 2011, iz katere izhaja, da naj bi slednja želela prvotoženi stranki zagotoviti osebno služnost stanovanja na nepremičnini), v času, ko B. P. ni bila več lastnica spornih nepremičnin, zato tudi ta izjava na odločitev sodišča ni mogla vplivati.

7. Ker je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pravne podlage za bivanje v sporni nepremičnini toženci nimajo, je v nadaljevanju pravilno odločilo, da je tožbeni zahtevek na izselitev tožencev in izpraznitev nepremičnine, s parc. št. 15/2 in 15/3, obe k.o. X., na naslovu ... ter vračilom v posest tožnikom, utemeljen.

8. Utemeljeno pa pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje napačno določilo pričetek teka izpolnitvenega roka, ta prične teči od pravnomočnosti, ne pa od dneva izdaje sodbe, zato je sodišče druge stopnje temu ustrezno spremenilo I. točko izreka sodbe, tako da je besedilo „od izdaje te sodbe“ črtalo. Neutemeljena pa je navedba glede dolžine paricijskega roka, ta je določen skladno z 2. odstavkom 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj pride 60-90 dnevni rok za izpraznitev po 112. členu Stanovanjskega zakona (SZ-1) v poštev le v primeru odpovedi najemne pogodbe, ki pa je v konkretnem primeru ni bilo.

9. Glede odločitve o stroških se pritožba neutemeljeno pritožuje v delu, ko izpodbija višino nagrade za postopek, ki naj je sodišče prve stopnje ne bi določilo skladno s tarifo. Navedeno ne drži, saj je sodišče prve stopnje upoštevaje tarifno št. 3100 v zvezi s tarifno št. 1200 (povišanje nagrade s količnikom 0,3 zaradi zastopanja dveh strank), tožeči stranki pravilno priznalo nagrado za postopek v višini 196,80 EUR. Utemeljeno pa pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko to tožencem nalaga nerazdelno povračilo pravdnih stroškov. V skladu s prvim odstavkom 161. člena ZPP namreč sosporniki krijejo stroške po enakih delih, razen takrat, ko so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari. V konkretnem primeru ne gre za nerazdelno odgovornost glede glavne stvari, zato sosporniki stroške krijejo po enakih delih. Besedo“nerazdelno“ je bilo zato potrebno črtati iz II. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje. Pravilo o kritju stroškov po enakih delih pa učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike, zato to ni potrebno.

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v že navedenem obsegu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (358. člen ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje, iz že navedenih razlogov, potrdilo (353. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč, kot izhaja iz navedenega, v preostalem delu pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialno pravo, ob preizkusu izpodbijane sodbe pa sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti.

11. Tožena stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).