Jedro

Ker tožeča stranka v upravnem sporu ni uspela, ter je sodišče tožbo zavrglo, toženi stranki pa so nastali stroški odgovora na tožbo, s katerim je tožena stranka prispevala k pojasnitvi zadeve, je sodišče s tem, ko je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka, pravilno uporabilo določbo 154. in 155. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi 3. točka izreka izpodbijanega sklepa. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke (1. točka izreka sklepa), ker je ugotovilo, da akt, ki se s tožbo izpodbija, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (1. točka izreka) in zavrglo tudi zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka) ter odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške tega postopka v skupnem znesku 67.320,00 SIT v roku 15 dni od vročitve sklepa, da ne bo izvršbe (3. točka izreka).

2. V pritožbi zoper 3. točko izreka sklepa tožeča stranka navaja, da je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, pri tem pa ni upoštevalo določbe prvega odstavka 36. člena ZUS in tožbo poslalo toženi stranki v odgovor. S tem je sodišče toženi stranki povzročilo stroške, za katere tožeča stranka ni odgovorna in je zato ne morejo bremeniti. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni 3. točko izreka izpodbijanega sklepa tako, da zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne ter toženi stranki naloži plačilo priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je prvostopno sodišče o stroških postopka odločilo skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z določbo 16. člena ZUS. Predlaga, da se pritožba zavrne ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka pravilna. Sodišče je imelo podlago za tako odločitev v določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 36/2004-UPB2), v zvezi z določbo 16. člena ZUS, veljavno v času odločanja. Po navedeni določbi ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Ker je tožeča stranka vložila tožbo zoper akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati in je bila zato njena tožba zavržena, je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov tega postopka, pravilno uporabilo navedeno določbo ZPP, saj je pravica tožene stranke, da na tožbo odgovori, če pa je njen odgovor prispeval k pojasnitvi zadeve in odločitvi sodišča kot je tudi v tem primeru, pa so stroški odgovora na tožbo potrebni stroški.

6. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožeče stranke na nepravilno uporabo določbe prvega odstavka 36. člena ZUS. Ta določba ureja postopek s tožbo in je izjema od pravila, da se tožba pošlje v odgovor toženi stranki in drugim strankam, kot tudi izjema od pravila, da sodišče odloča o tožbi na podlagi spisov, ki se nanašajo na zadevo. Za odločitev v tej zadevi ni pomembno, da je sodišče tožbo zavrglo, potem ko je prejelo odgovor tožene stranke. Bistvena za odločitev je ugotovitev, da tožeča stranka s tožbo ni uspela in da so toženi stranki v upravnem sporu nastali stroški, ki jih je povzročila tožeča stranka.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 72. členom in drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep - 3. točka izreka.

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).