Jedro

V konkretnem primeru gre za spor zaradi vpisa sprememb imena in akta sindikata v evidenco statutov sindikatov na podlagi 3. člena ZRSin, kar pomeni, da je tožnik v upravnem sporu lahko le tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP. Iz navedenih določb ZRSin izhaja, da se nanašajo samo na tisti sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak sindikata ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, saj je tožeča stranka zahtevala vpis sprememb imena drugega (od tožeče stranke same različnega) sindikata.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka v evidenco statutov sindikatov hranila in vpisala Pravila A. sindikatov (AS) in spremembo naziva akta in imena sindikata iz Območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Slovenije B. (OO ZSSS B.) v A. sindikate, ne da bi o hrambi Pravil AS in o vpisu spremembe imena sindikata in spremembe naziva akta izdala upravno odločbo. Tožeča stranka nasprotuje hrambi Pravil AS in vpisu navedenih sprememb iz razloga, ker so bila Pravila in spremembe sprejeti v nasprotju z določbama 17. in 28. člena Statuta tožeče stranke. Zato tožeča stranka meni, da tudi izkazuje pravni interes, da v postopku sodeluje kot zainteresirana stranka v smislu 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožeča stranka je dne 5. 5. 2010, 10. 5. 2010 in 29. 6. 2010 toženo stranko obvestila, da nasprotuje hrambi Pravil in vpisu sprememb AS v evidenco in jo hkrati pozvala, da o tem odloči z upravno odločbo, kot to določa 3. člen Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin). Ker tožena stranka do 7. 7. 2010 odločbe, katere izdajo je tožeča stranka zahtevala (o hrambi Pravil in o vpisu sprememb v evidenco) ni izdala, je po oceni tožeče stranke bistveno kršila določbe upravnega postopka. Ker tožena stranka v postopku o tožničini zahtevi glede hrambe Pravil AS in vpisa sprememb v evidenco statutov sindikatov ni izdala upravne odločbe, sta vpis sprememb Pravil AS v evidenco statutov sindikatov in hramba pravil AS nezakonita. Nezakonita pa sta tudi iz razloga, ker so bila Pravila AS in navedene spremembe sprejete v nasprotju s Pravili Zveze oz. zavezujočimi materialnimi predpisi, zaradi česar so sprejete spremembe Pravil in nazivov tudi nične. Tožeča stranka sodišču predlaga, da toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izda upravno odločbo glede predloga OO ZSSS B. za hrambo Pravil AS in predloga sprememb vpisa naziva akta in imena sindikata v evidenco statutov sindikatov pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve oziroma podrejeno, da samo odloči o tem zahtevku. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

AS - sedaj stranka z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da tožba tožeče stranke ni dovoljena in jo je zato potrebno zavreči oziroma podrejeno, da je neutemeljena in jo je zato potrebno zavrniti. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka. Navaja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe, saj ni bila stranka, niti stranski udeleženec v postopku evidentiranja sprememb podatkov stranke z interesom, ki se vpisujejo v evidenco statutov sindikatov pri toženi stranki, zato tudi ne more biti tožeča stranka v upravnem sporu. Zato je potrebno njeno tožbo kot nedovoljeno zavreči. Tožba tožeče stranke pa je tudi po temelju neutemeljena. Stranka z interesom je pridobila svojo pravno sposobnost dne 26. 6. 1991. Ustanovitelji stranke z interesom so sindikati z območja A. regije. Tožeča stranka in stranka z interesom statusno pravno med seboj nista povezani, temveč gre za dve popolnoma samostojni pravni osebi. Edina pristojnost tožeče stranke v zvezi z organiziranostjo območnih organizacij je določitev njihovih teritorialnih mej, sicer so območne organizacije samostojne pravne osebe. Tako je tudi stranka z interesom bila ena od območnih organizacij tožeče stranke, ki pa z letom 2010 za območje A. regije ni predvidela svoje območne organizacije, temveč samo še območno organizacijo A. s sedežem v Celju. Ker pa tožeča stranka nima pristojnosti za „ukinitev stranke z interesom“ kot samostojne pravne osebe, saj tudi ni njen ustanovitelj, se je Konferenca OOZSS B. na zahtevo svojih članov odločila, da ostane samostojna pravna oseba in nadaljuje z delom z novim imenom AS. Na podlagi tako sprejetega sklepa je Konferenca kot pristojen organ tudi sprejela spremembo Pravil in spremembo imena in pri toženi stranki to tudi priglasila. Po določbi 3. člena ZRSin se izda upravna odločba o hrambi statuta oz. pravil sindikata. Odločba se torej izda zgolj iz naslova hrambe statuta oz. pravil in ne iz naslova podatkov, ki se vpisujejo v evidenco. Tudi pri prvem vpisu v evidenco sindikatov tožena stranka ni izdala odločbe o vpisu sindikata v evidenco, temveč odločbo o hrambi statuta oz. pravil. To pomeni, da se v primeru spremembe podatkov, ki se vpisujejo v evidenco, ne izda nobena ugotovitvena odločba, temveč se spremembe samo evidentirajo, kar izhaja tudi iz določbe 6. člena Pravilnika o evidenci statutov sindikatov. V takem primeru ne gre za odločitev o hrambi statuta, ki je že tako in tako shranjen pri toženi stranki. Izdaja odločbe o hrambi statuta je namreč relevantna zgolj zaradi pridobitve statusa pravne osebe in ne zaradi morebitne vsebine statuta ali podatkov, ki se v evidenci statutov evidentirajo. ZRSin kot pogoj za izdajo odločbe zahteva le predložitev akta, katerega hramba se zahteva, predložitev dokaza, da je bil sindikat res ustanovljen in izkazanost, da je zahtevo vložila pooblaščena oseba sindikata. Na tej točki pa se pristojnosti države tudi končajo in le-ta nima več pravice posegati v sindikalno svobodo. To pomeni, da je zahtevek tožeče stranke tudi po temelju neutemeljen, saj se sprememba imena sindikata samo evidentira. Za tako evidentiranje spremembe podatkov je potrebno priložiti listine, ki jih je stranka z interesom tudi priložila in se v zvezi z evidentiranjem sprememb podatkov ne izda nobena upravna odločba.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Sodišče je tožbo zavrglo iz sledečih razlogov : Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravo varstveno potrebo. To pomeni, da mora ves čas postopka izkazovati, da bi si s tožbo v upravnem sporu lahko izboljšal svoj (pravni) položaj. To nadalje v zadevah, kakršen je obravnavani primer, v katerem gre za spor zaradi vpisa sprememb imena in akta sindikata v evidenco statutov sindikatov na podlagi 3. člena ZRSin, pomeni, da je tožnik v upravnem sporu lahko le tisti, ki je v upravnem postopku imel lastnost stranke v smislu prvega odstavka 43. člena ZUP.

Vprašanje o tem, kdo ima pravni interes v postopku hrambe (sprememb) statuta sindikata ureja materialni prepis, v konkretnem primeru je to ZRSin, na kar pravilno opozarja stranka z interesom, AS. Iz določb ZRSin izhaja, da se nanašajo samo na tisti sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak sindikata ne razlikujejo bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki ga že ima v hrambi. Za tak primer pa glede na navedbe v tožbi, kot je predhodno povzeto, v obravnavani zadevi ne gre, saj je tožeča stranka zahtevala vpis sprememb imena drugega (od tožeče stranke same različnega) sindikata. To pa po mnenju sodišča pomeni, da tožeča stranka v konkretnem primeru ne izkazuje svojega pravnega interesa za vložitev tožbe zaradi domnevnega molka organa v zvezi z njeno zahtevo za vpis sprememb imena in pravil drugega sindikata, ne pa same tožeče stranke (ki je po svojem pravnem statusu samostojna sindikalna organizacija s statusom pravne osebe). Sporno razmerje zaradi morebitnih kršitev določb statuta tožeče stranke s strani stranke z interesom (AS) pa je stvar drugih sodnih postopkov.

Ker torej tožeča stranka v konkretnem primeru ni izkazala svojega pravnega interesa in si zato s tožbo v tem upravnem sporu ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1.